MOTORISTIČNI POTEP
Ležerno ovinkarjenje ob Dravi
Slovenija ponuja številne zanimive ceste za motoristično pohajkovanje; tokrat smo odkrivali slikovito Koroško.
Odpri galerijo
Vsak motoristični potep se začne z dobro kavo in polno posodo goriva. FOTO: Blaž Kondža
Cestne povezave med osrednjo Slovenijo in Koroško bi lahko bile zglednejše, zato računajte tudi na kakšen slabši odsek na poti. Če začnete v Ljubljani in ste staro cesto proti Štajerski prevozili že milijonkrat, priporočamo, da jo po avtocesti mahnete do odcepa pri Arji vasi in od tam proti Velenju.
Po dobri uri vožnje se gotovo prileže krajši postanek in Velenje je kot nalašč za to. Obenem je kraj lahko izhodiščna točka izleta, kjer se lahko dobimo s kolegi motoristi. Kot možno točko srečanja, ki je ne moremo zgrešiti, predlagamo bencinski servis OMV, ki stoji ob glavni cesti Velenje–Slovenj Gradec.
Cesta od Velenja do Mislinje je že videla boljše čase, zato je previdnost priporočljiva, predvsem v nepreglednih ovinkih, kjer nas lahko preseneti kak polpriklopnik, šleper po domače, ki malce zaide na naš vozni pas. Cesta je namreč ozka in na mnogo delih zakrpana. Drugače pa se prava poezija začne v Mislinji in se nekako nadaljuje do Slovenj Gradca.
Za ljubitelje zgodovine bo gotovo zanimiv obisk Muzeja Slovenj Gradec v mestnem jedru, ki se ponaša z obsežno zbirko Jakoba Sokliča, duhovnika in prvega muzealca v kraju.
Pristen stik s preteklostjo vam ponuja tudi cerkev sv. Jurija na Legnu, ki je pred Slovenj Gradcem in kjer so arheologi odkrili staroslovanske grobove, ki jih lahko opazujete skozi stekleno hodno površino.
Gotovo najlepši del poti se vije od Dravograda do Maribora. Cesta je široka in v dobrem stanju, ovinki lepo speljani po levem bregu Drave. Vsake toliko zagledamo reko v vsej njeni lepoti, tu in tam pa tudi mogočne zapornice hidroelektrarn, ki prvinsko moč vode spreminjajo v elektriko. Kako poteka proces, si lahko po dogovoru ogledamo v Muzeju hidroelektrarne Fala, ki velja za prvo elektrarno na Dravi, katere gradnja se je začela leta 1913, prvi trije agregati od šestih pa so začeli delovati 6. maja 1918.
Preden pridemo do Fale in pozneje Maribora, se peljemo mimo Mute, kjer lahko v tamkajšnjem Kovaškem in gasilskem muzeju spoznavamo zgodovino železarstva in kovaštva, po katerih so znani ti kraji, gasilstva in vsakdanjega življenja. Na drugi strani ceste je Vuzenica.
Če bi se želeli osvežiti v Dravi, predlagamo obisk prvega naravnega bazena pri nas, ki deluje v sklopu Vodnega parka Radlje ob Dravi.
Njegova posebnost je, da za njegovo čistočo namesto kemikalij skrbijo mikroorganizmi. Vodni park je zaokrožen z glampingom v lesenih hišicah, kakršne so nekoč imeli mlinarji na reki.
Po postanku pri omenjeni hidroelektrarni Fala smo do Maribora potrebovali še kakšnih 20 minut vožnje. V glavnem mestu Štajerske smo si ob postanku na bencinskem servisu OMV privoščili okrepčilo v obliki Viva sendviča po recepturi kuharskega mojstra Uroša Štefelina. Kombinacija različnih sirov, popečenih bučk in zorjene bresaole, ki so se skrivale v sendviču Viva Krepke, postavijo pojem tovrstnega prigrizka na višjo raven kulinarike. Od Ljubljane nas je ločila še dobra ura vožnje po avtocesti.
Sendvič mojstra Štefelina za lačne motoriste FOTO: Blaž Kondža
Po dobri uri vožnje se gotovo prileže krajši postanek in Velenje je kot nalašč za to. Obenem je kraj lahko izhodiščna točka izleta, kjer se lahko dobimo s kolegi motoristi. Kot možno točko srečanja, ki je ne moremo zgrešiti, predlagamo bencinski servis OMV, ki stoji ob glavni cesti Velenje–Slovenj Gradec.
Zanimiva zgodovina
Cesta od Velenja do Mislinje je že videla boljše čase, zato je previdnost priporočljiva, predvsem v nepreglednih ovinkih, kjer nas lahko preseneti kak polpriklopnik, šleper po domače, ki malce zaide na naš vozni pas. Cesta je namreč ozka in na mnogo delih zakrpana. Drugače pa se prava poezija začne v Mislinji in se nekako nadaljuje do Slovenj Gradca.
Za ljubitelje zgodovine bo gotovo zanimiv obisk Muzeja Slovenj Gradec v mestnem jedru, ki se ponaša z obsežno zbirko Jakoba Sokliča, duhovnika in prvega muzealca v kraju.
Dravograd stoji na sotočju Meže in Drave. FOTO: RRA Koroška
Pristen stik s preteklostjo vam ponuja tudi cerkev sv. Jurija na Legnu, ki je pred Slovenj Gradcem in kjer so arheologi odkrili staroslovanske grobove, ki jih lahko opazujete skozi stekleno hodno površino.
Ob Dravi
Gotovo najlepši del poti se vije od Dravograda do Maribora. Cesta je široka in v dobrem stanju, ovinki lepo speljani po levem bregu Drave. Vsake toliko zagledamo reko v vsej njeni lepoti, tu in tam pa tudi mogočne zapornice hidroelektrarn, ki prvinsko moč vode spreminjajo v elektriko. Kako poteka proces, si lahko po dogovoru ogledamo v Muzeju hidroelektrarne Fala, ki velja za prvo elektrarno na Dravi, katere gradnja se je začela leta 1913, prvi trije agregati od šestih pa so začeli delovati 6. maja 1918.
Kovaški mojstri
Preden pridemo do Fale in pozneje Maribora, se peljemo mimo Mute, kjer lahko v tamkajšnjem Kovaškem in gasilskem muzeju spoznavamo zgodovino železarstva in kovaštva, po katerih so znani ti kraji, gasilstva in vsakdanjega življenja. Na drugi strani ceste je Vuzenica.
Če bi se želeli osvežiti v Dravi, predlagamo obisk prvega naravnega bazena pri nas, ki deluje v sklopu Vodnega parka Radlje ob Dravi.
Najlepši del poti se vije od Dravograda do Maribora.
Njegova posebnost je, da za njegovo čistočo namesto kemikalij skrbijo mikroorganizmi. Vodni park je zaokrožen z glampingom v lesenih hišicah, kakršne so nekoč imeli mlinarji na reki.
Končamo v Mariboru
Po postanku pri omenjeni hidroelektrarni Fala smo do Maribora potrebovali še kakšnih 20 minut vožnje. V glavnem mestu Štajerske smo si ob postanku na bencinskem servisu OMV privoščili okrepčilo v obliki Viva sendviča po recepturi kuharskega mojstra Uroša Štefelina. Kombinacija različnih sirov, popečenih bučk in zorjene bresaole, ki so se skrivale v sendviču Viva Krepke, postavijo pojem tovrstnega prigrizka na višjo raven kulinarike. Od Ljubljane nas je ločila še dobra ura vožnje po avtocesti.
