Magnus je res največji

Magnus Carlsen je v velikem finalu turnirja v naključnem šahu ugnal svojega starega znanca in konkurenta Fabiana Caruano ter tako prišel do svoje prve lovorike v tej različici.

Številka ena svetovne ratinške lestvice za končno zmago proti Američanu tokrat ni potreboval podaljškov, tako kot v njunem znamenitem dvoboju za naslov svetovnega prvaka v standardnem šahu leta 2018.

Po remiju v prvi partiji je v drugi uspel slaviti z belimi figurami in s tem tudi zadnji minidvoboj odločiti v svoj prid. Že od samega začetka partije je precej bolje pristopil k nestandardni poziciji, značilni za naključni šah, in je dosegel lepo prednost. Ko je v nadaljevanju partija prešla v bolj konvencionalne okvire, pa je prednost z zanj značilno pozicijsko mojstrovino stopnjeval do odločilne in jo nato v trdnjavski končnici dokončno pretvoril v celo točko.

Z zadnjim uspehom je Carlsen prišel do svoje pete zaporedne turnirske zmage in dvanajste v zadnjih desetih mesecih. S prvim slavjem v naključnem šahu pa je dodal še en manjkajoči kamenček v mozaiku že skoraj nepreglednega števila lovorik v vseh oblikah, časovnih formatih in različicah igre.

V vselej aktualnih razpravah o najboljšem igralcu vseh časov je tako še bolj izpostavil lastno »kandidaturo«, saj je težko najti primerljivo dominantnega igralca, ki bi bil v podobno dolgem časovnem obdobju po številu turnirskih zmag tako daleč pred vso konkurenco.

Beli na potezi

Katastrofa prvaka

V prestižnem letovišču Weissenhaus na severu Nemčije so prva tri mesta pripadla predstavnikom izkušenejše generacije, ki kroji svetovni vrh že več kot desetletje. Za to je v dvoboju za tretje mesto poskrbel Levon Aronjan, ki je premagal najboljšega posameznika predtekmovanja, 19-letnega Nodirbeka Abdusattorova iz Uzbekistana.

Čisto na zadnjem mestu pa je končal aktualni svetovni prvak v standardnem šahu, Kitajec Ding Liren, čigar vrnitev v turnirske arene po dolgotrajni odsotnosti je tokrat dosegla razsežnosti prave nočne more.

V trinajstih partijah je namreč doživel kar deset porazov in je uspel iztržiti zgolj tri remije. Njegove slabe predstave je nemogoče pripisati zgolj drugačni različici igre, saj je številne napake storil v povsem standardnih pozicijah. Po slabi predstavi v Wijk aan Zeeju in aktualni katastrofi v naključnem šahu je tako več kot jasno, da je Ding v veliki krizi, zaradi katere se trenutno zdi, da prihodnje leto lahko pričakujemo novo spremembo na svetovnem šahovskem prestolu.