BULVAR

Legendarni frizer Stevo Pavlović je uresničil še ene sanje

Mojster frizerstva je prvi pri nas izdal monografijo, ki je tudi v tujini prava redkost.
Fotografija: Njegovo monografijo so podprli številni frizerski kolegi, med njimi tudi Mitja Sojer - Mič. FOTO: Nenad Cakić
Odpri galerijo
Njegovo monografijo so podprli številni frizerski kolegi, med njimi tudi Mitja Sojer - Mič. FOTO: Nenad Cakić

Legendarni Stevo Pavlović v frizerskem svetu že 35 let kroji smernice, s svojimi nastopi na mednarodnih šovih pa je Slovenijo postavil na sam svetovni vrh frizerske scene. Strokovnjak in učitelj, ki nikoli ni maral povprečja, saj pravi, da štejejo le uspehi in zmage, je eden najuspešnejših frizerskih mojstrov pri nas, zato ne preseneča, da je po številnih prelomnicah, ki so zaznamovale njegovo bogato pot, v krogu svojih najbližjih, sodelavcev, prijateljev in frizerskih mojstrov v svet poslal knjižni prvenec.

Bogate izkušnje je zbral v prvi tovrstni monografiji v našem prostoru. FOTO: osebni arhiv
Bogate izkušnje je zbral v prvi tovrstni monografiji v našem prostoru. FOTO: osebni arhiv

V prvi frizerski monografiji pri nas, ki jo krasijo dih jemajoče fotografije pričesk, nastalih pod njegovimi mojstrskimi prsti, je zajel dolgoletno delo in se poglobil v umetnost oblikovanja las, predvsem pa si želi, da bi se mlade generacije frizerjev ob knjigi poglobljeno spoznale z ustvarjalnostjo in lepoto poklica, ki ga pogosto prežemajo stereotipi. »Ideja o monografiji, ki je nekakšna pika na i moji karieri, je zorela zadnjih nekaj let. Nabralo se je ogromno materiala – od kolekcij frizur do detajlov iz zakulisja –, zato bi bila velika škoda, če ga ne bi objavil.

V tujini je le kakšnih sedem ali osem monografij, moja pa je prispevek tako frizerski, modni kot tudi umetniški sceni, saj knjiga nosi naslov Art of Hair (Umetnost las, op. a.),« pravi Stevo, ki že skoraj tri desetletja skrbi za odlično ime frizerske panoge tudi onkraj naših meja.

Pilica, Ljubljana, London

Monografijo je predstavil v salonu na Trubarjevi, kjer so ga podprli številni slovenski in tuji frizerski mojstri ter predstavniki sodobnih umetniških krogov, v veliko podporo pa mu je bila tudi družina. Druženje je povezoval izvirni Klemen Slakonja, ki je zbrane navdušil z interpretacijo skladbe Nessun dorma, za glasbeno čarovnijo je poskrbel izjemni čelist Bernardo Brizani, z butičnim frizerskim šovom pa je gostitelj dokazal, da je neizpodbiten kralj visoke mode las.

Z butičnim frizerskim šovom je gostitelj na predstavitvi knjige dokazal, da je neizpodbiten kralj visoke mode las. FOTO: Nenad Cakić
Z butičnim frizerskim šovom je gostitelj na predstavitvi knjige dokazal, da je neizpodbiten kralj visoke mode las. FOTO: Nenad Cakić

Knjiga je napisana v treh jezikih – slovenščini, angleščini in srbohrvaščini, njegovem maternem jeziku. Mojster frizerstva, ki se je rodil v revni družini v Bosni, je ponosen na svoje korenine, hkrati pa odkrito govori o nenehnih življenjskih preizkušnjah in iskanju prostora pod soncem. »Blizu sta mi Prežihov Voranc in njegov Boj na požiralniku. Tudi moja družina se je borila za preživetje,« pravi Stevo, ki je del otroštva preživel v Berlinu, pri desetih letih pa se je z mamo in starejšo sestro preselil v Ljubljano. »To okolje me je dobro sprejelo in me oblikovalo v človeka, kakršen sem danes, del moje identitete pa bo za vedno pripadal kraju, kjer sem se rodil. Podnaslov monografije je Pilica–Ljubljana–London. Pilica je namreč vas, v kateri sem se rodil, Ljubljana je mesto, kjer živim in ustvarjam, London pa je kraj, kjer sem se uveljavil,« še pove frizerski mojster, ki je večkrat nastopil na najbolj spektakularnem humanitarnem frizerskem šovu v londonski dvorani Royal Albert Hall in je dolgoletni član najprestižnejšega kluba frizerjev Alternative Hair Club. »Kadar delaš z najboljšimi, imaš možnost postati eden najboljših ali celo najboljši,« se nasmehne Stevo, ki je pri petnajstih letih spoznal legendarno ljubljansko frizerko Meto Podkrajšek, h kateri ga je na prakso poslal učitelj, ona pa ga je vzela pod okrilje in v njem prebudila radovednost velikih razsežnosti.

Vedno je bil drzen in radoveden

S čutno življenjsko zgodbo navdihuje in opogumlja mlajše generacije. FOTO: osebni arhiv
S čutno življenjsko zgodbo navdihuje in opogumlja mlajše generacije. FOTO: osebni arhiv

»Kot deček in mladostnik sem bil precej nesamozavesten. Pri Meti sem vstopil v svet ustvarjanja in izjemnih strank. To je bil neverjeten svet, ki mi je bil do tistega trenutka neznan,« se spominja začetkov, ki so ga oblikovali in ga pospremili na pot, za katero pravzaprav niti ni vedel, da hrepeni po njej, saj si je želel postati zgodovinar, a ga je mati prepričala, da se je vpisal na frizersko šolo. »Zgodovina je še vedno moja velika ljubezen. Zadnje čase se bolj posvečam zgodovini umetnosti oziroma slikarstva, ki ga preučujem zadnjih deset let. Priznati moram, da sem zelo strasten človek – ko se nečemu posvetim, se temu posvetim z vsem svojim bistvom,« pravi Stevo, ki si je vedno postavljal visoke cilje, vse od takrat, ko je pred skoraj tridesetimi leti na Trubarjevi ulici v Ljubljani odprl svoj salon, pa se njegova strast do tega poklica ni spremenila.

Stevo je danes vodilna frizerska osebnost celotne regije. FOTO: osebni arhiv
Stevo je danes vodilna frizerska osebnost celotne regije. FOTO: osebni arhiv

»Vedno sem bil drzen in celo tako predrzen, da sem svoje sanje tudi uresničil,« se namuzne frizerski mojster, ki pravi, da so najlepši del poklica ljudje, stranke in sodelavci. »Pravijo, da smo Slovenci škodoželjen narod, a jaz temu ne verjamem. Verjamem, da so ljudje dobri, in prav tako verjamem, da se dobro vrača z dobrim,« še pove Stevo, ki iskreno doda, da se noben svetovni uspeh ne more kosati z ljubeznijo do družine – žene Branke, sina Uroša in hčerke Ane. »S tem, da smo zdravi in srečni, se ne more nič primerjati. Imam vse in sem v življenju zelo zadovoljen,« je iskren naš frizerski mojster, ki si želi z monografijo navdihniti mlade frizerje. »Menim, da človek nikoli nima dovolj znanja. Rad pravim, da je eno življenje premalo in da jaz osebno bi potreboval vsaj dve, da bi se vsega naučil,« se zasmeji za konec.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije