RAZPOKE
Na uršulinski cerkvi v Ljubljani obnavljajo razpoke, nastale tudi ob gradnji parkirne hiše pod Kongresnim trgom
Župnija Sveta trojica in Uršulinski samostan v Ljubljani sta začela obnovo razpok, ki jih je na uršulinski cerkvi in bližnjem samostanu povzročila tudi gradnja parkirne hiše pod Kongresnim trgom. Stroške bodo krili iz zavarovalnine in donacije, ki naj bi jo zagotovila Mestna občina Ljubljana (Mol), kar pa verjetno ne bo dovolj za celotno obnovo.
Odpri galerijo
FOTO: Whatevere
Ko je podjetje Gradis skupina G gradilo parkirno hišo pod Kongresnim trgom v Ljubljani, so vibracije, ki so nastajale ob gradnji, precej načele bližnjo cerkev Svete trojice, bolj znano kot uršulinska cerkev, in tamkajšnji samostan.
Kot sta za STA povedala tamkajšnji župnik Dragan Adam in sestra Marjeta Pija Cevc, so na cerkvi, kjer je sicer prej že bilo nekaj razpok, nastale nove razpoke, stare pa so se povečale. Največ poškodb je nastalo na severni in južni steni cerkve in na obokih. V prezbiteriju se je dvignil del tlaka, nastala je izboklina, na oknih pa so popokale šipe. Razpoke na stenah in obokih so se pojavile tudi v samostanu.
Ker po koncu gradnje ni bilo pripravljenosti, da bi gradbinec ali investitor, to je Mol, poravnala škodo, je Uršulinski samostan leta 2012 tožil Gradis skupino G (podjetje je šlo oktobra 2016 v stečaj) in zavarovalnico Adriatic Slovenica, pri kateri je bilo podjetje zavarovano za tovrstne primere. Nato je tožbo vložil še proti Molu.
Po nekaj letih pravdanja so letos dosegli sodno poravnavo, po kateri je zavarovalnica samostanu izplačala 100.000 evrov odškodnine, dodatnih 25.000 evrov pa naj bi po obljubi ljubljanskega župana Zorana Jankovića dobili še od donatorja, ki naj bi ga zagotovila občina.
Adam in Cevčeva se bojita, da sredstva ne bodo zadoščala za celovito prenovo, bodo pa dovolj za prvo, najnujnejšo fazo obnove cerkve, pri katerih s sredstvi iz državnega proračuna sicer sodeluje tudi ministrstvo za kulturo. Cerkev je namreč zaščitena kot spomenik državnega pomena.
Sanacijo so začeli septembra, po predvidevanjih pa naj bi bila končana pred božičem. "Do zdaj je bilo treba urediti zaščito, postaviti odre in sistematično zapolniti stene tam, kjer so bile razpoke. Na koru, nad stranskimi oltarji, so se v obokih pokazale prav hude razpoke. V prezbiteriju so delavci pazljivo dvignili keramične ploščice in jih položili na novo. Prav tako bomo obnovili okna in delno prebarvali notranjost cerkve, predvsem tam, kjer so bile poškodbe," sta opisala Adam in Cevčeva.
V drugi fazi, po sondiranju temeljev, pa nameravajo naredili načrt za celovito statično prenovo, za katero pa še ne vedo, koliko bo stala. "Bojimo se, da bo znesek precej višji od skupno pridobljenih sredstev," sta povedala in dodala, da še ne vedo, kje bodo dobili preostali denar.
Po sanaciji poškodb na cerkvi jih nato čaka še odprava poškodb v samostanu. Ta v prenovo za zdaj ni bil vključen, saj se nastajanje razpok še ni umirilo.
Kot sta za STA povedala tamkajšnji župnik Dragan Adam in sestra Marjeta Pija Cevc, so na cerkvi, kjer je sicer prej že bilo nekaj razpok, nastale nove razpoke, stare pa so se povečale. Največ poškodb je nastalo na severni in južni steni cerkve in na obokih. V prezbiteriju se je dvignil del tlaka, nastala je izboklina, na oknih pa so popokale šipe. Razpoke na stenah in obokih so se pojavile tudi v samostanu.
Ker po koncu gradnje ni bilo pripravljenosti, da bi gradbinec ali investitor, to je Mol, poravnala škodo, je Uršulinski samostan leta 2012 tožil Gradis skupino G (podjetje je šlo oktobra 2016 v stečaj) in zavarovalnico Adriatic Slovenica, pri kateri je bilo podjetje zavarovano za tovrstne primere. Nato je tožbo vložil še proti Molu.
Po nekaj letih pravdanja so letos dosegli sodno poravnavo, po kateri je zavarovalnica samostanu izplačala 100.000 evrov odškodnine, dodatnih 25.000 evrov pa naj bi po obljubi ljubljanskega župana Zorana Jankovića dobili še od donatorja, ki naj bi ga zagotovila občina.
Adam in Cevčeva se bojita, da sredstva ne bodo zadoščala za celovito prenovo, bodo pa dovolj za prvo, najnujnejšo fazo obnove cerkve, pri katerih s sredstvi iz državnega proračuna sicer sodeluje tudi ministrstvo za kulturo. Cerkev je namreč zaščitena kot spomenik državnega pomena.
Sanacijo so začeli septembra, po predvidevanjih pa naj bi bila končana pred božičem. "Do zdaj je bilo treba urediti zaščito, postaviti odre in sistematično zapolniti stene tam, kjer so bile razpoke. Na koru, nad stranskimi oltarji, so se v obokih pokazale prav hude razpoke. V prezbiteriju so delavci pazljivo dvignili keramične ploščice in jih položili na novo. Prav tako bomo obnovili okna in delno prebarvali notranjost cerkve, predvsem tam, kjer so bile poškodbe," sta opisala Adam in Cevčeva.
V drugi fazi, po sondiranju temeljev, pa nameravajo naredili načrt za celovito statično prenovo, za katero pa še ne vedo, koliko bo stala. "Bojimo se, da bo znesek precej višji od skupno pridobljenih sredstev," sta povedala in dodala, da še ne vedo, kje bodo dobili preostali denar.
Po sanaciji poškodb na cerkvi jih nato čaka še odprava poškodb v samostanu. Ta v prenovo za zdaj ni bil vključen, saj se nastajanje razpok še ni umirilo.
