KRŠENJE KONKURENČNOSTI
Multinacionalke visoke kazni prav malo brigajo
Zaradi kršenja konkurenčnosti na trgu je Evropska komisija izrekla največ in najvišje kazni.
Odpri galerijo
FOTO: Sergio Perez, Reuters
Visoke kazni multinacionalkam zaradi kršenja načel konkurenčnosti in izkrivljanja trga so bolj ali manj stalnica Evropske komisije. Potem ko je Bruselj lani Google kaznoval z globo v višini 2,42 milijarde evrov, bo moral plačati še več kot štiri milijarde evrov zaradi svoje aplikacije za mobilne telefone.
Komisija je Google že leta 2017 kaznovala zaradi njegove aplikacije Google Shopping, ki prikazuje slike in cene ustreznih izdelkov skupaj z imeni trgovin, v katerih so na voljo. Pri tem gre za sponzoriranje vsebine, torej povsem nekonkurenčno poslovanje, saj podjetja, ki oglasa niso plačala, niso mogla priti v vrh brskalnika. Evropska komisija je Google preiskovala več kot sedem let, preden je sprejela odločitev, piše BBC.
Leto kasneje pa je 18. julija sporočila, da bo moral Google plačati 4,3 milijarde evrov, ker je zlorabil prevladujoči tržni položaj svojega operacijskega sistema za mobilne naprave Android. To pomeni, da mora Google opustiti nadzor nad tem, katere iskalnike ali aplikacije za brskanje po spletu lahko proizvajalci naložijo na svoje izdelke, ki uporabljajo android, ali nad tem, katerega izmed operacijskih sistemov Android lahko sprejmejo.
Med največjimi kršiteljicami konkurenčnosti so prav računalniška podjetja, čeprav je na vrhu lestvice kaznovanih do izreka kazni Googlu kraljevala avtomobilska industrija. Ta je plačala visoke globe zaradi kartelnega dogovarjanja, piše The Independent.
Za tovrstne multinacionalke take kazni ne pomenijo velike ovire, saj jih lahko s svojimi vrtoglavimi dobički zlahka pokrijejo.
Komisija je Google že leta 2017 kaznovala zaradi njegove aplikacije Google Shopping, ki prikazuje slike in cene ustreznih izdelkov skupaj z imeni trgovin, v katerih so na voljo. Pri tem gre za sponzoriranje vsebine, torej povsem nekonkurenčno poslovanje, saj podjetja, ki oglasa niso plačala, niso mogla priti v vrh brskalnika. Evropska komisija je Google preiskovala več kot sedem let, preden je sprejela odločitev, piše BBC.
Najvišje kazni Evropske komisije:
Vir: BBC
- 3,8 milijarde evrov za proizvajalce tovornjakov zaradi kartelnega dogovarjanja (2016 in 2017);
- 2,42 milijarde evrov kazni za Google zaradi kršenja pravil konkurence pri svoji aplikaciji za primerjavo nakupov (2017);
- 1,46 milijarde kazni za Microsoft zaradi favoriziranja svojega brskalnika Explorer in neponujanja drugih brskalnikov (2008 in 2013);
- 1,35 milijarde evrov za prodajalce avtomobilskega stekla zaradi nezakonitega deljenja prodajno občutljivih informacij (2008);
- 1,06 milijarde evrov za podjetje Intel zaradi ponujanja popustov izdelovalcem računalnikov za računalniške čipe (2009);
- 997 milijonov evrov za podjetje Qualcomm zaradi obtožbe, da je plačal podjetju Apple, da uporablja njegove čipe (2019).
Vir: BBC
Leto kasneje pa je 18. julija sporočila, da bo moral Google plačati 4,3 milijarde evrov, ker je zlorabil prevladujoči tržni položaj svojega operacijskega sistema za mobilne naprave Android. To pomeni, da mora Google opustiti nadzor nad tem, katere iskalnike ali aplikacije za brskanje po spletu lahko proizvajalci naložijo na svoje izdelke, ki uporabljajo android, ali nad tem, katerega izmed operacijskih sistemov Android lahko sprejmejo.
Med največjimi kršiteljicami konkurenčnosti so prav računalniška podjetja, čeprav je na vrhu lestvice kaznovanih do izreka kazni Googlu kraljevala avtomobilska industrija. Ta je plačala visoke globe zaradi kartelnega dogovarjanja, piše The Independent.
Za tovrstne multinacionalke take kazni ne pomenijo velike ovire, saj jih lahko s svojimi vrtoglavimi dobički zlahka pokrijejo.
