Živeti po možganski kapi

Spremljanje in podpora bolnikom in svojcem v kroničnem obdobju po možganski kapi je šibak člen v skoraj vseh državah, tudi v Sloveniji. Zato številna združenja bolnikov letos namenjajo veliko pozornost predvsem življenju po možganski kapi. O tem so spregovorili tudi strokovnjaki na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu RS – Soča, kjer izvajajo celovito rehabilitacijo bolnikov s posledicami možganske kapi. Večplastne posledice huje vplivajo na zmanjšano zmožnost funkcioniranja človeka kot katero koli drugo kronično bolezensko stanje. Štirideset odstotkov bolnikov ima po možganski kapi zmerne, od 15 do 30 odstotkov hujše težave pri funkcioniranju, več kot polovica jih potrebuje pomoč pri izvajanju najbolj osnovnih vsakodnevnih dejavnosti.

Večina (od 70 do 85 odstotkov), ki je preživela možgansko kap, se vrne domov. Zavedanje o tem, kakšne posledice ima možganska kap na življenje bolnika, običajno nastopi sčasoma, pogosto več mesecev po odpustu iz bolnišnice, pravi specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine doc. dr. Nika Goljar. »Bolniki in njegovi najbližji se morajo soočiti z zmanjšano zmožnostjo za gibanje in sporazumevanje, s slabšimi sposobnostmi pri vsakodnevnih opravilih, morda tudi s številnimi ovirami v domačem in zunanjem okolju, pojavijo se čustvene stiske, poveča se nevarnost za poškodbe.«

Življenje po možganski kapi, tudi tisti z najmanj posledic, se spremeni, zato so bolniki nujno potrebni opore svojcev, prijateljev, širše skupnost in zdravstvenih delavcev, ki poznajo bolezen. Klinični psiholog je v oporo takoj ob nastanku kapi ter še dolgo v procesu rehabilitacije, ki poteka več kot eno leto, je povedala specialistka klinične psihologije dr. Barbara Starovasnik Žagavec. »Občutek, da so zaradi bolezni lahko naenkrat vzeti samostojnost, dostojanstvo in osebna integriteta, je strašljiv. Spoprijemanje z boleznijo in žalovanje za izgubo zdravja je dolgotrajen in boleč proces. Zavedati se je treba, da možganska kap nastopi hitro, posledice pa človek v fizičnem in psihološkem pomenu čuti vse življenje. Dobra pomoč je zato več kot zlata vredna,«poudarja.

Približno 30 odstotkov ljudi utrpi možgansko kap v aktivnem delovnem obdobju. A je možnost vrnitve na delo za marsikoga otežena, pravi specialistka medicine dela, prometa in športa Metka Teržan, dr. med. Pri tem bi lahko bili uspešnejši, če bi imeli možnost vključevanja bolnikov po možganski kapi v programe Centra za poklicno rehabilitacijo takoj po medicinski rehabilitaciji ali že med njo, pravi. Pri večini je raven dejavnosti nižja, s tem pa na splošno tudi kakovost življenja. Večje težave pri vključevanju v vsakodnevno življenje imajo ženske, ljudje, ki živijo sami, in tisti s slabšimi funkcijskimi sposobnostmi. Dolgoročne posledice se kažejo tudi na bolnikovi družini in širšem socialnem okolju. Skoraj vsi svojci, ki negujejo bolnike, ki so doživeli možgansko kap, poročajo o čustvenih stiskah pri družabnem življenju in prostočasnih dejavnostih, več kot polovica pa o negativnih posledicah v družinskih odnosih.