DAROVI NARAVE

Zimska gozdna poslastica

Zimska kolobarnica je vsestransko uporabna, lahko je pripravljena na najrazličnejše načine, še posebno dobra pa je vložena v kis.
Fotografija: Bet je velikokrat zavit in bel.
Odpri galerijo
Bet je velikokrat zavit in bel.

Čeprav nekateri ne hodijo več v gozd, pa to ne velja za tiste gobarje, ki vedo, da je zdaj čas za zimske kolobarnice, latinsko Tricholoma portentosum. To vrsto je leta 1821 opisal veliki švedski mikolog Elias Magnus Fries in jo poimenoval Agaricus portentosus. Večina gob z lističi je bila prvotno vključena v rod Agaricus, ki pa je bil od takrat precej zmanjšan, saj je bilo ustvarjenih veliko drugih novih rodov in vrst.

Francoski mikolog Lucien Quélet jo je leta 1872 prenesel v rod Tricholoma in od takrat je obdržala ime Tricholoma portentosum, tudi slovensko ime se ni spremenilo. Generično ime Tricholoma izvira iz grških besed, ki pomenijo »dlakavi robovi«, vendar gre v tem primeru za eno najmanj ustreznih mikoloških rodovnih imen, saj ima zelo malo vrst v tem rodu dlakave ali celo kosmate luskaste robove klobuka, ki bi upravičili to poimenovanje. 

Klobuk je sivkastih barv z rumenim pridihom.
Klobuk je sivkastih barv z rumenim pridihom.

Premer klobuka zimske kolobarnice je med pet in deset centimetri, je najprej polkrožen, zvonasto izbočen, nato pa se zravna. Na temenu ima široko grbico, lahko pa je tudi brez nje. Vlažen je lepljiv. Površina je sivih do sivo rumenkastih odtenkov in vidijo se vraščena radialna vlakna ali črte. Koža se zlahka lupi s klobuka. 

Lističi so sivkasti z rumenim odtenkom. FOTOGRAFIJE: Ana IvanoviČ
Lističi so sivkasti z rumenim odtenkom. FOTOGRAFIJE: Ana IvanoviČ

Trosovnica je v obliki lističev. Mladi so beli, nato postajajo sivkasti in s precejšnjim rumenkastim odtenkom. So široki, razmaknjeni in izrezano pripeti na bet. Ta je visok od šest do 12 centimetrov in do dva centimetra debel, poln, valjaste oblike, v veliko primerih rahlo ukrivljen, še posebno če raste precej globoko v zemlji. Je bele barve, vlaknast in gladek, ko je starejši, pa pogosto z rumenimi odtenki. Meso je belo, nežno, pod kožico klobuka sivkasto, prijetnega in milega okusa, z vonjem po moki.

Zimska kolobarnica raste pozno jeseni in v začetku zime pod listavci in iglavci, v mešanem gozdu, zelo rada pod bori, v velikih skupinah. Je precej pogosta. 

Goba je užitna, vsestransko uporabna, lahko je pripravljena na najrazličnejše načine, še posebno dobra je vložena v kis.

Zimska kolobarnica je po rahli zmrzali še boljša, zato ji v Prekmurju pravijo sirotica, saj raste v mrazu in je prava uboga gobica. Pri nabiranju pa je treba biti previden, saj jo lahko zamenjamo z drugimi rahlo strupenimi sivo ali sivo rjavimi vrstami kolobarnic, denimo z vretenasto in milnato kolobarnico, ki sta obe strupeni oziroma neužitni.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije