VRT
To so najbolj dobrodošli prebivalci vrtov
Deževniki rahljajo zemljo in jo naredijo bolj kakovostno, z veseljem pa bodo na kompostniku pohrustali tudi večino gospodinjskih odpadkov
Odpri galerijo
Največje bogastvo vrta FOTO: Getty Images
Okoli hiš in na vrtovih lahko v vseh obdobjih leta opazujemo mnogo različnih živali, tudi v stanovanje rade zaidejo. Med najpogostejšimi prebivalci slovenskih vrtov so različne vrste polžev, ki jih obravnavamo kot škodljivce, saj se prehranjujejo s pridelki, in pajkov, ki jih pri nas poznamo okrog 740 vrst, pa gliste, črvi in deževniki ter različni hrošči in preostale žuželke. Vsekakor med najkoristnejše spadajo deževniki, saj rahljajo zemljo, zato je njihova prisotnost še kako zaželena.
S pridom jih lahko izkoristimo tudi za pridobivanje komposta, saj zelo učinkovito predelujejo veliko večino bioloških odpadkov, ki jih pridelamo v gospodinjstvu. Deževniki v prebavilih namreč hitro predelajo velike količine odmrlih organskih snovi, s tem pa izjemno izboljšajo hranilne lastnosti tal in vanje z izločki vnašajo veliko mikroorganizmov. Če si želimo res kakovosten in naraven kompost, si priskrbimo rdeče kalifornijske deževnike, ki se hitro razmnožujejo, ustreza pa jim tako rekoč vsakršno podnebje.
Deževnike v kompostnik naselimo kakšen teden po tem, ko smo pripravili podlago, torej mešanico slame, listja, kartona, papirja, malo humusa in vode. Z njo podlago le nekoliko navlažimo in je ne polivamo vsepovprek. Začeli jo bodo predelovati, in ko opazimo, da je je vedno manj, na kompost začnemo odlagati biološke odpadke. Žal pa vsa hrana zanje ni primerna. Mesnih in mlečnih izdelkov denimo ne morejo prebaviti, enako velja za česen in čebulo ter ostanke kuhane hrane in kosti.
Tudi jajčne lupine so zanje pretrde, kar pa ne pomeni, da jih ne smemo odlagati na kompost. Poskrbijo namreč za zadostno količino kalcija ter pomagajo izboljšati ph-vrednost komposta. Kosti, ostanke mesa, sirov in kuhane hrane pa raje odnesemo v smetnjak, sicer lahko privabijo miši, podgane in preostale škodljivce, ki si jih ne želimo v bližini domov. Po drugi strani deževniki obožujejo čajne vrečke, tudi pokošene trave in listja se ne branijo, morda presenetljivo jim teknejo papirnate brisače in robčki ter papirna in kartonasta embalaža. Pravila, kako pogosto jih hraniti, ni, lahko je to enkrat na dan ali na teden, pazimo le, da jih z odpadki ne zasujemo. Najbolje jih je odvreči na rob komposta, kjer se jih bodo lahko lotili, ko jim bo ustrezalo.
Poleg vseh vrst sadja in zelenjave obožujejo čajne vrečke, papir in karton. FOTO: Piotr_malczyk/Getty Images
S pridom jih lahko izkoristimo tudi za pridobivanje komposta, saj zelo učinkovito predelujejo veliko večino bioloških odpadkov, ki jih pridelamo v gospodinjstvu. Deževniki v prebavilih namreč hitro predelajo velike količine odmrlih organskih snovi, s tem pa izjemno izboljšajo hranilne lastnosti tal in vanje z izločki vnašajo veliko mikroorganizmov. Če si želimo res kakovosten in naraven kompost, si priskrbimo rdeče kalifornijske deževnike, ki se hitro razmnožujejo, ustreza pa jim tako rekoč vsakršno podnebje.
Deževnike v kompostnik naselimo kakšen teden po tem, ko smo pripravili podlago, torej mešanico slame, listja, kartona, papirja, malo humusa in vode. Z njo podlago le nekoliko navlažimo in je ne polivamo vsepovprek. Začeli jo bodo predelovati, in ko opazimo, da je je vedno manj, na kompost začnemo odlagati biološke odpadke. Žal pa vsa hrana zanje ni primerna. Mesnih in mlečnih izdelkov denimo ne morejo prebaviti, enako velja za česen in čebulo ter ostanke kuhane hrane in kosti.
Deževnike v kompostnik naselimo kakšen teden po tem, ko smo pripravili podlago.
Tudi jajčne lupine so zanje pretrde, kar pa ne pomeni, da jih ne smemo odlagati na kompost. Poskrbijo namreč za zadostno količino kalcija ter pomagajo izboljšati ph-vrednost komposta. Kosti, ostanke mesa, sirov in kuhane hrane pa raje odnesemo v smetnjak, sicer lahko privabijo miši, podgane in preostale škodljivce, ki si jih ne želimo v bližini domov. Po drugi strani deževniki obožujejo čajne vrečke, tudi pokošene trave in listja se ne branijo, morda presenetljivo jim teknejo papirnate brisače in robčki ter papirna in kartonasta embalaža. Pravila, kako pogosto jih hraniti, ni, lahko je to enkrat na dan ali na teden, pazimo le, da jih z odpadki ne zasujemo. Najbolje jih je odvreči na rob komposta, kjer se jih bodo lahko lotili, ko jim bo ustrezalo.
