VRT

Poskrbite za vrt: rastlin ne sme zebsti

Na zelenjavnih gredicah naredimo predore, večje rastline obložimo s smrekovimi vejami ali ovijemo s slamo ali juto; ne pozabimo na zaščito korenin.
Fotografija: Najboljša naravna zaščita pred mrazom so smrekove veje.
Odpri galerijo
Najboljša naravna zaščita pred mrazom so smrekove veje.

Nekatere rastline, ki bodo prezimovale na prostem, potrebujejo zaščito pred mrazom, sicer se lahko zgodi, da pomladi ne bodo učakale. Potrebujejo jo tako vrtnine kot grmovnice in druge trajnice. Pred mrazom moramo ščititi rastline, ki izhajajo iz toplih krajev, pri nas so take predvsem sredozemske. Tako bi mraz lahko poškodoval na primer rožmarin in sivko, nekatere trave in okrasne grmovnice, na udaru so vrtnice, jagodičje in seveda sadno drevje.
Ščiti tudi navadna vrtnarska koprena. FOTOGRAFIJI: Guliver/Getty Images
Ščiti tudi navadna vrtnarska koprena. FOTOGRAFIJI: Guliver/Getty Images

Pomembno je, da zaščitimo celo rastlino, tudi korenine. Občutljive so zlasti rastline, ki imajo plitve korenine. V ta namen zemljo okoli njih na debelo obložimo z zastirko, na primer slamo, ki bo ščitila pred mrazom, zadrževala pa bo tudi vlago. Zastirka dobro dene mikroorganizmom in deževnikom, ki jim predstavlja vir hrane, ker je zemlja pod zastirko toplejša, pa bodo pozimi dlje opravljali svoje delo.

Zaščito potrebujejo tudi nadzemni deli, ki jih lahko pokrijemo z vrtnarsko kopreno, vse skupaj na celi gredi, ali pa vsako rastlino posebej obložimo s smrekovimi vejami ali ovijemo s slamo ali juto. Smrekove veje je nekoliko težje dobiti, saj ne moremo kar v gozd in jih rezati po mili volji. Posebno skrb namenimo vrtnicam, ki jih pred zimo le nekoliko porežemo, zato pa jih je dobro osipati. Tako zaščitimo tako korenine kot cepljeno mesto in očesca, zasujemo pa jih lahko s sipko zemljo ali kar kompostom, ki bo zemljo še nahranil.


Če je zima res huda, cele rastline prekrijemo z zastirko.
Poglejmo še v sadovnjak, kjer mraz prav tako lahko naredi večjo škodo, še zlasti so na udaru mlada drevesa. Mraz škoduje predvsem lubju, ki zaradi velikih temperaturnih nihanj začne pokati. Še vedno je najbolj učinkovita zaščita premaz iz raztopine žganega apna, ki ga lahko kupimo v gradbenih trgovinah, in vode. Preden debla premažemo, jih skrtačimo in s tem očistimo morebitnih okužb. Tudi samo apno je razkužilo, ki bo uničilo zajedavce. Pred razpokanjem pa lubje ščiti zato, ker je bele barve in vpija svetlobo, zato preprečuje krčenje in raztezanje.

Ne pozabimo na zaščito zemlje, gredic, na katerih je po spravilu pridelka ostala gola zemlja. Če nismo zasejali rastlin za zeleno gnojenje, po gredi na debelo potresemo slamo. 

Več iz te teme:

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije