STRIGALICE
Nadloga ali korist?
Če so se tudi na vašem vrtu naselile strigalice, poglejte, kaj sploh počnejo na posevkih in za koga so najbolj nevarne.
Odpri galerijo
So nočne živali, podnevi praviloma počivajo v temnem in vlažnem zavetju. FOTO: Nemoar/Getty Images
Najbrž nihče več ne verjame mitu, da strigalice lahko zlezejo v uho, tam preluknjajo bobnič in izležejo jajčeca. S takšnimi zgodbicami so včasih strašili otroke in jim vsadili strah pred žuželkami, ki na prvi pogled res delujejo strašljivo, a so za človeka povsem nenevarne. Kaj pa na vrtu? Gre za škodljivce ali koristne živali in kaj storiti, če jih je na gredicah in posevkih izjemno veliko?
Njihovo znanstveno ime je dermaptera, ljudsko so pogosto imenovane kleščarice, kar je upravičeno. Na zadku imajo izrastek, ki spominja na klešče. Včasih z njim ujamejo plen, včasih jim služi kot obramba, največkrat pa jih samci uporabljajo v medsebojnih bojih pri parjenju.
Odrasla žival je dolga približno centimeter in pol, rjave barve, ima dva para kril, vendar le redko leti, v naravi pa obstaja okoli 1800 vrst teh žuželk, razdeljenih v deset družin.
Ni jih mogoče spregledati, saj zaradi značilne oblike telesa hitro vzbudijo pozornost. Gre za nočne živali, ki podnevi praviloma počivajo v temnem in vlažnem zavetju (včasih tudi v glavi solate), ponoči pa prilezejo iz svojih skrivališč in se začnejo prehranjevati. Strigalice so vsejedi mrhovinarji, kar pomeni, da jim tekne čisto vse. Samica navadne strigalice v jeseni izleže od 20 do 50 jajčec, iz katerih se zgodaj spomladi izležejo ličinke. Te do prve levitve ostanejo v skrivališču, samica skrbi zanje, dokler se niso sposobne prehranjevati same.
Evropske vrste se levijo štirikrat in pozno poleti odrastejo. Ustreza jim temno ter vlažno okolje, ličinke, oziroma nimfe so praviloma neopazne, opazno pa je njihovo delovanje, saj se prehranjujejo večinoma z listki in cvetovi rastlin, na katerih nastane sicer opazna, a ne kritična škoda. Najbolj jih privlačijo cvetje, solata, zelena in sadje.
Kot rečeno ne ličinke ne odrasle živali za človeka niso nevarne, so pa, kadar se preveč namnožijo, nadležne. Pretirano množenje je najbolje preprečiti, in sicer tako, da z vrta redno odstranjujete propadle rastline in pospravljate vse, kar gnije in v čemer se nabira vlaga. Z gredic, iz loncev in korit redno odstranjujte plevel ter odpadlo listje, prav tako močno napadene rastline. Teh ne mečite na kompost, saj bi se strigalice v njem množile naprej in naslednje leto bi jih znova zanesli na vrt.
Strigalic na vrtu ni mogoče povsem iztrebiti, kar bi bilo tudi nesmiselno, saj so odrasle živali koristne. Hranijo se z listnimi ušmi, drugimi škodljivimi žuželkami in mladimi polži, so zavezniki in ne sovražniki lepega vrta.
Kadar se res pretirano namnožijo, jim raje, kot bi jih odstranjevali z grobimi posegi, nastavite past: cvetlični lonček napolnite s slamo, suho travo, lepenko in podobnim. Narobe obrnjenega postavite na vrt.
Čez dan bo strigalicam služil kot skrivališče, ponoči pa ga boste po želji preselili na del vrta, kjer so posevke napadle uši, ali daleč od vaših gredic. Podobno lahko kot past za kleščarice uporabite tudi zmečkan in vlažen časopisni papir.
Strigalice so koristne, saj se hranijo z listnimi ušmi. FOTO: Ephotocorp/Getty Images
Njihovo znanstveno ime je dermaptera, ljudsko so pogosto imenovane kleščarice, kar je upravičeno. Na zadku imajo izrastek, ki spominja na klešče. Včasih z njim ujamejo plen, včasih jim služi kot obramba, največkrat pa jih samci uporabljajo v medsebojnih bojih pri parjenju.
Odrasla žival je dolga približno centimeter in pol, rjave barve, ima dva para kril, vendar le redko leti, v naravi pa obstaja okoli 1800 vrst teh žuželk, razdeljenih v deset družin.
Ni jih mogoče spregledati, saj zaradi značilne oblike telesa hitro vzbudijo pozornost. Gre za nočne živali, ki podnevi praviloma počivajo v temnem in vlažnem zavetju (včasih tudi v glavi solate), ponoči pa prilezejo iz svojih skrivališč in se začnejo prehranjevati. Strigalice so vsejedi mrhovinarji, kar pomeni, da jim tekne čisto vse. Samica navadne strigalice v jeseni izleže od 20 do 50 jajčec, iz katerih se zgodaj spomladi izležejo ličinke. Te do prve levitve ostanejo v skrivališču, samica skrbi zanje, dokler se niso sposobne prehranjevati same.
Ljudsko so pogosto imenovane kleščarice.
Evropske vrste se levijo štirikrat in pozno poleti odrastejo. Ustreza jim temno ter vlažno okolje, ličinke, oziroma nimfe so praviloma neopazne, opazno pa je njihovo delovanje, saj se prehranjujejo večinoma z listki in cvetovi rastlin, na katerih nastane sicer opazna, a ne kritična škoda. Najbolj jih privlačijo cvetje, solata, zelena in sadje.
Preprečite pretirano množenje
Kot rečeno ne ličinke ne odrasle živali za človeka niso nevarne, so pa, kadar se preveč namnožijo, nadležne. Pretirano množenje je najbolje preprečiti, in sicer tako, da z vrta redno odstranjujete propadle rastline in pospravljate vse, kar gnije in v čemer se nabira vlaga. Z gredic, iz loncev in korit redno odstranjujte plevel ter odpadlo listje, prav tako močno napadene rastline. Teh ne mečite na kompost, saj bi se strigalice v njem množile naprej in naslednje leto bi jih znova zanesli na vrt.
So zavezniki in ne sovražniki lepega vrta.
Strigalic na vrtu ni mogoče povsem iztrebiti, kar bi bilo tudi nesmiselno, saj so odrasle živali koristne. Hranijo se z listnimi ušmi, drugimi škodljivimi žuželkami in mladimi polži, so zavezniki in ne sovražniki lepega vrta.
Kadar se res pretirano namnožijo, jim raje, kot bi jih odstranjevali z grobimi posegi, nastavite past: cvetlični lonček napolnite s slamo, suho travo, lepenko in podobnim. Narobe obrnjenega postavite na vrt.
Čez dan bo strigalicam služil kot skrivališče, ponoči pa ga boste po želji preselili na del vrta, kjer so posevke napadle uši, ali daleč od vaših gredic. Podobno lahko kot past za kleščarice uporabite tudi zmečkan in vlažen časopisni papir.
