Mini testarossa

Po smrti slovitega Enza Ferrarija je krmilo verjetno najbolj imenitne avtomobilske znamke na svetu prevzel kontroverzni Montezemolo. Usoda je bila takšna, da je bil njegov prvi službeni avtomobil prav ferrari 348, s katerim se sodeč po njegovih kritikah nista najbolje ujela. Luca naj bi med drugim nekoč v besu hišnim konstruktorjem očital, da je njegov avto v primerjavi z golfom GTI med speljevanjem pred semaforjem počasnejši in bolj neroden. Ali je Luca Cordero res doživel tovrstno ponižanje, je drugo vprašanje. Je pa ferrari 348 dejansko zelo hiter predvsem na odprtih cestah in med vožnjo z najvišjimi vrtljaji, kjer je harmoničnost italijanske mehanike na precej višjem nivoju kot med mestnim manevriranjem.

Adrenalinska surovina

Leta 1989 rojeni ferrari 348 je bil na začetku na voljo v kupejevski izvedbi z oznako TB (transversale berlinetta) in kot targa z odstranljivim sredinskim strešnim delom in imenom TS (transversale spider). Oba je gnal 3,4-litrski atmosferski bencinski osemvaljnik s po štirimi ventili na valj. Vzdolžno nameščen stroj je ponujal 224 kW (300 KM) in poganjal zadnji kolesni par prek prečno nameščenega menjalnika – zato oznaka transversale. Takšen ferrari je do 100 km/h pospešil v 5,6 sekunde in dosegel najvišjo hitrost 275 km/h. Kdor ga je vozil, ve, da je hiter. Je pa res, da se težko znebiš občutka, da italijanska mehanika deluje precej neusklajeno pri damsko nežnem dotikanju plina.

Atraktivna oblika

Najmanjši italijanski žrebec je vse prej kot oblikovno anonimen! 348 ima tako kot legendarna testarossa bočno nameščene hladilnike, do katerih usmerjajo zrak atraktivne stranske reže. Potniški prostor je zato v primerjavi z modeli z v nos vgrajenimi hladilniki in pod kabino speljanimi vodi v motorni prostor manj dovzeten za pregrevanje. Povrhu je njegov videz širši in bolj atraktiven, pa še vrata so zaradi rež nesramno široka. Dodatno mero pompoznosti je prineslo leto 1993: moč motorja je z dodelanim sistemom vbrizgavanja, višjo kompresijo, novim izpušnim sistemom in bolj ostrimi odmičnimi gredmi zrasla na 239 kW (320 KM). Poleg zunanjih kozmetičnih dodelav (denimo na prednji maski) so italijana preimenovali. Kupe je dobil oznako GTB (berlinetta), spyder je postal GTS. Zraven je bil predstavljen kabriolet – kot zamenjava za zgoraj odprti štirisedežni mondial.

Hard core

Še bolj jagodni sta dirkaško nastrojeni izvedbi. Challenge, kjer gre za skupno 57 izdelanih avtomobilov, je bil namenjen nastopanju na prvenstvu Challenge, na katerem so se med letoma 1993 in 1995 merili lastniki ferrarijev. Motor je bil v tem primeru skoraj identičen serijskemu, je pa avtomobil dobil dirkalne pnevmatike, aerodinamične karoserijske dodatke, zmogljivejši zavorni sistem in recimo varnostno kletko. Še bolj hard core je bil prvenstvu GT namenjen 348 GT competizione – izdelali so jih 50. Avtomobil je kazalec na tehtnici pomaknil le do 1180 kilogramov, sicer jih je imel 1370. Povrhu je imel dvosed zavorni sistem iz modela F40, 3-delna platišča speedline in sedežno konstrukcijo iz lahkega kevlarja. Iz karbonskih in kevlarskih kompozitov so bili izdelani še odbijača ter vrata. Zadnje steklo je zamenjalo lažje iz polikarbonata. 348 GT competizione je temu primerno najbolj zbirateljski in najdražji, njegova cena se vrti med 200.000 in 300.000 evri oziroma je vsaj petkrat višja od cene običajnih izvedb modela 348 v izvedbah TS in TB.