Kompostnik v stanovanju

Vsak Slovenec v povprečju na leto zavrže skoraj 70 kilogramov hrane. Največ je konča v sistemu ravnanja z odpadki, od tega je večino predelajo v bioplinarnah in kompostarnah. Odpadki nastajajo v vseh segmentih prehrambne predelovalne verige – od proizvajalca do končnega uporabnika, predvsem pri slednjih pa se da s pametnim pristopom občutno zmanjšati ne le količino zavrženih živil, ampak tudi njihov znatni vpliv na okolje. Bokashi Organko podjetja Plastika Skaza je praktičen kompostnik za biološke odpadke, ki zmanjša neprijetnosti ob zbiranju odpadkov. Namenjen je gospodinjstvom na podeželju, kjer je lahko koristen ob sočasni uporabi s kompostnikom v naravi, še več, prednosti poudari dr. Leja Goljat, raziskovalka in strokovnjakinja iz Plastike Skaza, »celo priporočljivo je, da ju uporabljamo v kombinaciji. V Bokashi Organku namreč potekata dve pomembni fazi kompostiranja, to sta zbiranje in fermentacija organskih odpadkov, vendar se celoten postopek s tem še ne zaključi. Nujno je, da sledi še faza kompostiranja, v kateri se odpadki dokončno razgradijo in stabilizirajo (zakop v gredi, dodajanje na kompostni kup itd.).«

Prav tako je uporaba priročnega kompostnika nepogrešljiva v domovih, kjer bioloških odpadkov ni možno odlagati na vrtu. Zavzame malo prostora, je ličen na pogled, z bokashi kompostiranjem pa skorajda ni nobenega dela, je preprostejše in tudi hitrejše kot kompostiranje v naravi. »Uporabniki lahko v gospodinjstvu odpadke zbirajo in fermentirajo tudi do enega meseca, pri čemer ne gnijejo in ne privabljajo insektov. S tem se izognejo pogostemu odnašanju organskih odpadkov na kompostnik ali v zabojnik za biorazgradljive odpadke.« Tudi gnitje hrane v biorazgradljivih vrečkah, ki ga spremljajo še neprijetne vonjave, je pri uporabi notranjega kompostnika manj neprijetno za nosnice, za kar poskrbi uporaba bokashi posipa z efektivnimi mikroorganizmi. »Ti so sprožilec fermentacijskega postopka, v katerem hrana fermentira, ne gnije.

Kot stranski produkt boste ob uporabi dobili tudi prvovrstno osnovo za kompost, s katero boste lahko nahranili svoj vrt. Z uporabo Bokashi Organka namreč pridobimo dva produkta: tekočo fermentacijsko tekočino in trdno fermentirano organsko snov. Obe vsebujeta koristne mikroorganizme in številna hranila, ki pripomorejo k boljši rasti rastlin.« Fermentacijska tekočina po navadi nastane že po nekaj dneh od začetka polnjenja in nastaja ves čas, nadaljuje dr. Goljatova, uporaba pa je vsestranska; tudi za zatiranje plevela in vzdrževanje čistih odtokov, razredčena z vodo pa tudi za gnojenje sobnih in vrtnih rastlin. »Trden produkt kompostiranja, to je fermentirana organska snov, pa lahko zakopljemo v gredo približno 30 cm globoko ali damo na kompostni kup in v tem primeru kompostiramo dalje na tradicionalni način. Če uporabniki nimajo te možnosti, lahko pridelajo domač dodatek za prst celo v cvetličnem koritu ali vedru.«

Tudi za meso

Biološki odpadki zavzemajo več kot trideset odstotkov gospodinjskih odpadkov. Z uporabo omenjenega kompostnika pa se njihova prostornina zmanjša za četrtino. Čeprav vanj lahko dajemo večino gospodinjskih odpadkov, kot so ostanki hrane, olupki, citrusi, celo manjše kosti, kavna usedlina, ovenele cvetlice, čajne vrečke, manjše količine papirnatih robčkov, pa je treba paziti, da vanj ne zlivamo tekočih snovi, kot so kis, sok, olje, mleko in voda, prav tako vanj ne sodijo iztrebki, velike kosti in pepel. »Paziti moramo tudi, da v kompostnik ne dodajamo gnile ali plesnive hrane, saj lahko s tem porušimo ravnovesje mikroorganizmov, s tem pa namesto koristne fermentacije povzročimo gnitje,« naniza dr. Goljatova, ki pa med izjemami Bokashi Organka izpostavi možnost odlaganja mesnih izdelkov. »Med procesom fermentacije, ki poteka znotraj kompostnika, se sproščajo številni metaboliti, npr. organske kisline, ki zavirajo rast patogenov, kot sta salmonela in E. coli, zato lahko brez težav v kompostnik dodajamo tudi meso.« Ni potrebe, da ste vrtičkar, če želite kompostirati in tako živeti bolj trajnostno, obenem pa poskrbeti tudi za nižji ogljični odtis, saj se pri fermentaciji hranila v veliki meri ohranjajo, pri aerobnem kompostiranju pa pretvarjajo v toplogredne pline.