Srednje šole v številkah: toliko mest je letos na voljo

Osnovno šolo v letoš­njem šolskem letu končuje 21.305 učenk in učencev (lani 21.571), ki bodo lahko kandidirali za skupno 26.066 (lani 25.560) vpisnih mest na srednjih šolah.

Največ bodočih dijakov prihaja iz Osrednjeslovenske regije – 6016, tam je na vol­jo tudi največ vpisnih mest (6984), in najmanj iz Primorsko-notranjske regije, kjer je za 548 učencev na voljo 398 mest.

Najmanj vpisnih mest, 844, je v programih nižjega poklicnega izobraževanja (lani 700), s 6954 mesti sledi program srednjega poklicnega izobraževanja (lani 6872), v programih srednjega strokovnega izobraževanja čaka bodoče dijake 10.540 mest (lani 10.344), v programih splošnih gimnazij (gimnazija, klasična gimnazija in gimnazija s športnim oddelkom) pa toliko kot lani, 5966, od tega v zasebnih šolah 476 (lani enako).

V programih strokovnih gimnazij, med katere spadajo tehniška gimnazija, umetniška gimnazija in ekonomska gimnazija, je razpisanih 1762 mest (lani 1678). Skupaj je v programih splošnih in strokovnih gimnazij na voljo 7728 mest (lani 7644).

Možnost nadgradnje znanja

Poleg tistih, namenjenih učencem, šole razpisujejo še mesta za programe poklicno-tehniškega izobraževanja (PTI), poklicne tečaje (PT) in maturitetni tečaj (MT), po katerih se izobražujejo dijaki, ki so že pridobili določen poklic oziroma so že končali določeno srednješolsko izobraževan­je, vendar ga želijo nadgraditi ali pristopiti k opravljanju splošne mature.

Za nadaljevanje šolanja po srednjem poklicnem izobraževanju je v programih poklicno-tehniškega izobraževanja razpisanih 3132 (lani 3120) mest. Vanje se lahko vpišejo dijaki, ki so uspešno končali ustrezen triletni program sred­njega poklicnega izobraževanja in želijo pridobiti višjo stopnjo izobrazbe.

Pred bodočimi dijaki so informativni dnevi, ki jih gre kar najbolje izkoristoti. FOTO: Ridofranz/Gettyimages 

Za programe poklicnega tečaja so letos razpisana 204 vpisna mesta (lani 272). Tak obseg je posledica trenda vpisa v zadnjem obdobju. V letošnjem šolskem letu je nam­reč v programe poklicnih tečajev vpisanih samo 86 dijakov. Za maturitetni tečaj je obseg razpisanih mest enak kot lani, in sicer 432 mest v javnih šolah in 36 mest v zasebni šoli.

Brez velikih sprememb v programih v vajeniški obliki

Tudi v šolskem letu 2024/2025 se bodo lahko dijaki na nekaterih šolah izobraževali v vajeniški obliki. Mreža vajeniških šol bo v prihodnjem šolskem letu ostala enaka, dijaki se bodo lahko po tem načinu še naprej izobraževali v 21 programih na 18 šolah.

Vajeniška oblika se od t. i. šolske oblike izobraževanja razlikuje v tem, da se večji del šolanja izvede pri delodajalcu. Vsaj polovica oziroma 50 odstotkov izobraževalnega programa obsega praktično usposabljanje, medtem ko je ta delež v šolski obliki izobraževanja manjši in znaša povprečno 22 odstotkov oziroma 24 tednov praktičnega usposabljanja z delom pri delodajalcih.

Obe obliki izobraževanja, tako vajeniška kot šolska, sta enakovredni in udeležencem zagotavljata povsem enako raven izobrazbe, enako poklicno kvalifikacijo in enako možnost za nadaljevanje izobraževanja.

Na področju vajeniških programov v primerjavi z lanskim letom ni velikih sprememb. FOTO: Wavebreakmedia/Gettyimages 

Z novim šolskim letom je na tem področju le ena sprememba, in sicer se bosta programa tesar in pečar - polagalec keramičnih oblog, ki sta že v naboru vajeniških programov, v taki obliki izvajala tudi na Srednji gradbeni, geodetski, okoljevarstveni šoli in strokovni gimnaziji Ljubljana.