NA VRTU
Deževniki in zastirka namesto lopate
Če zemlje ne prekopavamo, moramo upoštevati pravila naravnega vrtnarjenja, kot so kolobarjenje, mešani posevki, dobri sosedje in sajenje podpornih rastlin.
Odpri galerijo
Je štihanje res potrebno? FOTO: Guliver/Thinkstock
Sodobni vrtnarji, ki se pravzaprav zgledujejo po starih, vse bolj opuščajo štihanje, ki marsikomu povzroča nočne more. Prelopatati 50 kvadratov vrta ni kar tako, in če upoštevamo pravila naravnega vrtnarjenja se lahko temu delu izognemo.
Z obračanjem zemljo res prerahljamo in prezračimo, a hkrati grobo posežemo v naravne procese, ki se v njej dogajajo. Zemlja je namreč živa tvorba, polna mikroorganizmov, ki v prsti igrajo odločilno vlogo. S prekopavanjem, pa tudi pozneje z uporabo fitofarmacevtskih sredstev, mikroorganizme pobijemo. Če poleg tega grede čez zimo pustimo gole, svoje naredijo še vremenske nevšečnosti in na pomlad bo naš vrt povsem osiromašen. Da bi zemljo oživili, uporabimo kemična hranila, kar je tek na kratke proge. V tekočem letu bo obrodila, a bo konec sezone ponovno povsem izčrpana in potrebovali bomo vedno več gnojil, da bo spet rodila.
Pod zastirko se v prsti dogajajo živahni naravni procesi. Mikroorganizmi, deževniki in drugi prebivalci prsti se hranijo z organsko snovjo, to je zastirko, ki jo predelujejo v hranila za rastline. Ko jo vso predelajo, to vidimo po tem, da dobesedno izgine v zemljo in jo je treba obnoviti. Taka zemlja bo čez čas, resda ne še prvo leto, tako rahla, da je ne bo več treba prekopavati.
Deževniki so največje bogastvo vrta.
Z obračanjem zemljo res prerahljamo in prezračimo, a hkrati grobo posežemo v naravne procese, ki se v njej dogajajo. Zemlja je namreč živa tvorba, polna mikroorganizmov, ki v prsti igrajo odločilno vlogo. S prekopavanjem, pa tudi pozneje z uporabo fitofarmacevtskih sredstev, mikroorganizme pobijemo. Če poleg tega grede čez zimo pustimo gole, svoje naredijo še vremenske nevšečnosti in na pomlad bo naš vrt povsem osiromašen. Da bi zemljo oživili, uporabimo kemična hranila, kar je tek na kratke proge. V tekočem letu bo obrodila, a bo konec sezone ponovno povsem izčrpana in potrebovali bomo vedno več gnojil, da bo spet rodila.
Naravno vrtnarjenje
Vsemu temu se lahko izognemo, če vrtnarimo tako, da zemlji omogočimo, da se hrani sama oziroma z organskimi hranili. To dosežemo z dolgotrajnim procesom, s katerim omogočimo krogotok, s katerim bo sistem, torej naš vrt, živel in se obnavljal sam. Najpomembnejši element naravnega vrtnarjenja je zastirka, s katero prst zaščitimo pred vetrom, mrazom, zmrzaljo, vročino in sušo. Namesto zastirke lahko zasejemo rastline za zeleno gnojenje. Ta plast organske snovi zemljo ne le ščiti, temveč tudi hrani, hkrati pa zavira rast plevela. Narava ne pozna gole zemlje. Izčrpavanje prsti preprečimo tudi z mešano zasaditvijo rastlin in kolobarjenjem. Pomagajo tudi podporne rastline, na primer ognjič in kapucinka, ki rastline ščitijo pred škodljivci. In ne nazadnje, ne uporabljamo umetnih gnojil, pesticidov, fungicidov, herbicidov, insekticidov ...Mešani posevki bogatijo prst.
Pod zastirko se v prsti dogajajo živahni naravni procesi. Mikroorganizmi, deževniki in drugi prebivalci prsti se hranijo z organsko snovjo, to je zastirko, ki jo predelujejo v hranila za rastline. Ko jo vso predelajo, to vidimo po tem, da dobesedno izgine v zemljo in jo je treba obnoviti. Taka zemlja bo čez čas, resda ne še prvo leto, tako rahla, da je ne bo več treba prekopavati.
