Daljše dojenje, večja zaščita

O tem smo se pogovarjali z Aleksandro Klopčič, avtorico priročnika Dojenje po prvem letu (konec januarja je izšel pri založbi Sanje), ki temelji na najnovejših znanstvenih dognanjih s področja laktacije, pediatrije, psihologije in nevrobiologije. »Ženske svoje otroke že tisočletja dojijo krepko čez eno leto, in tudi danes je globalno gledano povprečna doba dojenja okoli tri leta. V zahodnem svetu pa se je zgodilo dvoje: veliko krivico je dojenju naredila psihoanalitična doktrina, ki je v otrokovi želji po dojenju videla razvajenost in posesivnost, ki ju je treba zatreti, druga sila, ki je potiskala dojenje v zaton, pa je bilo agresivno oglaševanje adaptiranega mleka – tudi z lažmi, da je enakovredno materinemu in da otrok dojenja ne potrebuje.« V desetletjih, ko ni bilo predpisov, ki bi prepovedovali tovrstno zavajanje, se je uveljavilo prepričanje, da je dojenje nepotrebno. Vendar, je prepričana sogovornica, adaptirano mleko ni enakovredno materinemu, v najboljšem primeru je samo njegov približek, poleg tega je dojenje veliko več kot samo hranjenje.


Toda kljub nenaklonjenosti dojenju je veliko mater dojilo tudi po prvem letu. Tiste, ki so to počele v 80. letih, ko je bil odstotek dojenja v Sloveniji zelo nizek, so povedale, pravi Klopčičeva, da se o tem niso pogovarjale z drugimi, prav tako jih nihče o tem ni spraševal, saj so vsi predpostavljali, da ne dojijo. »Enostavno so sledile sebi in svojemu otroku.«

Ne le hranjenje

Kaj pravijo najnovejša znanstvena dognanja o dojenju po prvem letu? »Za otrokov psihofizični razvoj je zelo koristno. Materino mleko ne izgubi vrednosti, še vedno je pomemben vir vitaminov, mineralov, beljakovin in maščob. S študijami je bilo recimo dokazano, da neješči otroci, ki jim je bilo dojenje ukinjeno, sicer res začnejo več jesti, vendar ne nadomestijo maščobe, niacina in betakarotena, ki so jih prejemali z materinim mlekom.« Materino mleko je tudi najboljši probiotični in prebiotični napitek za malčka in pozitivno deluje na imunski sistem za vse življenje, ne samo v obdobju dojenja, poudarja.

Aleksandra Klopčič izpostavlja še druge prednosti dojenja: opazno zmanjša tveganje za nastanek mnogo nenalezljivih kroničnih bolezni pri otroku in materi. Dlje dojeni otroci so manj nagnjeni k razvoju diabetesa, še celo v adolescenci, prav tako je pri njih manj alergij in intoleranc. Pri ženskah, ki dlje dojijo, je manjša verjetnost za raka na dojki, maternici oziroma rodilih. Vse več strokovnjakov ugotavlja isto: daljše dojenje pomeni večjo zaščito. »Materino mleko ima optimalno razmerje med maščobnimi kislinami omega 3, 6 in 9, ki so gradniki možganskih celic, zato so za otrokov razvoj izjemno dragocene, saj se možgani po prvem letu še vedno zelo intenzivno razvijajo.«


Otrokovi možgani pa niso odvisni samo od optimalne prehrane, temveč tudi od odnosov, poudarja avtorica priročnika. Dojenje je odnos, v katerem otrok vedno znova najde varnost in ljubezen. »Malček se v svojem osamosvajanju tudi vznemiri, prestraši, celo poškoduje, in takrat je dojenje še bolj dragoceno, je varno pribežališče, kjer se umiri in načrpa dovolj varnosti, da se spet odpravi v svet. Neomejen dostop do mame je za psihično zdravje otroka zelo pomemben. Otrok okoli prvega leta še ni dovolj zrel, da bi razumel, zakaj mu je odvzeta edinstvena vez z mamo, zato je zelo priporočljivo, da se dojenje nadaljuje tudi po prvem rojstnem dnevu.«