HOJA

Vsak korak krepi zdravje

Hoja pomaga preprečevati in zmanjševati dejavnike tveganja, ki so vzrok za številna obolenja, obenem pa pomaga premagovati stres in izboljšuje razpoloženje.
Fotografija: Tudi pri hoji upoštevamo varnostne napotke! FOTOGRAFIJE: Guliver/Getty Images
Odpri galerijo
Tudi pri hoji upoštevamo varnostne napotke! FOTOGRAFIJE: Guliver/Getty Images

Je nezahtevna, dostopna v vseh letnih časih, brezplačna, prijetna, pomaga pri odpravljanju odvečnih kilogramov in slabe volje, zdravstvene koristi so preštevilne. A vendarle jo mnogi zanemarjamo, ugotavljajo strokovnjaki ob svetovnem dnevu hoje. »Človeško telo sestavljajo celice, povezane v različna tkiva, ki v telesu opravljajo vsako svojo funkcijo,« pojasnjuje Matic Ivanovski, dr. med., specialist fizikalne in rehabilitacijske medicine iz Rimskih term.
Primerna je za vse generacije.
Primerna je za vse generacije.

»Zato da lahko naše telo nemoteno deluje, se je treba tudi gibati. Vloga gibanja je večplastna, koristi nam sleherna oblika fizične aktivnosti, ki se je lotevamo z veseljem, jo izvajamo redno in nas ne obremenjuje. Izbira je bogata, saj zajema tako fizično delo kot šport in rekreacijo. Kakovostno gibanje krepi srce in ožilje ter pomaga preprečevati in zmanjševati dejavnike tveganja, ki so vzrok za številna obolenja. To so debelost, povečane vrednosti sladkorja, holesterola in drugih maščob v krvi, zvišan krvni tlak. Obenem pa gibanje pomaga tudi pri premagovanju stresa in izboljšanju razpoloženja. Pri treniranih posameznikih se pulz v mirovanju zniža, srce se umiri, dela bolj ekonomično in bije dlje.«
 

Poživlja krvni obtok, izboljšuje razpoloženje


Hiter življenjski tempo, pomanjkanje prostega časa in neustrezna prehrana, ki nas poleni, zagotovo zavirajo željo po gibanju, tudi tako preprostem, kot je hoja. »Vendar se je treba zavedati vseh pozitivnih učinkov, ki jih prinaša,« nadaljuje sogovornik.
Pomaga odpraviti slabo voljo in odmisliti skrbi.
Pomaga odpraviti slabo voljo in odmisliti skrbi.

»Hodite lahko sami ali v družbi, je povsem zastonj in ustreza vsem življenjskim slogom, zahteva pa dobro voljo in motivacijo. Povprečna oseba porabi 100 kalorij pri prehojenih 1,5 kilometra. Hoja prav tako znižuje krvni tlak, pospešuje presnovo, izboljša razpoloženje in spanec ter vpliva na raven energije. Sproščeni sprehodi z družino in prijatelji lahko ponujajo prijetne trenutke sprostitve in druženja hkrati.«

Pomembno je torej, da se gibamo, a če le imamo priložnost, izberimo naravo, svetuje Ivanovski: »Predlagam hojo v naravi. Gozdne steze, poljske poti, parkovne poti so za rekreacijsko hojo zelo primerne. Človek se v naravi sprosti, naužije svežega zraka, se zlije z naravo in tako je sposoben preživljati vse stresne trenutke v življenju. Opozoril bi, naj se ljudje s težavami ravnotežja in s problemi v sklepih izogibajo gozdnih poti s koreninami in neravnih poljskih poti.«


Koristi hoje so večini že dobro znane, pa jih vendarle ponovimo. Zmerna telesna aktivnost, kot je 30-minutna hoja na dan, bo koristila srcu, ožilju in poskrbela za dobro počutje. Z vsakim korakom, ki ga naredimo, se tudi zmanjša tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni, rakavih obolenj, diabetesa, debelosti, tesnobe in depresije, nadaljuje Ivanovski: »Vsakodnevna rekreacijska hoja preprečuje srčne motnje in motnje krvnega obtoka. Zelo veliko koristi bodo imeli tisti, ki so že preboleli srčni infarkt, njim se hoja najbolj priporoča. S hojo mišice dobijo več krvi in tako je tkivo bolje prekrvljeno, zlasti v nogah. Gibanje že v splošnem poživlja krvni obtok, in to uravnoteženo. Med hojo so napori, ki so jim noge izpostavljene, zelo majhni. Naj omenimo, da je med hojo ahilova tetiva izpostavljena obremenitvi, enaki približno 500 kilogramov, medtem ko znaša med tekom nekaj tisoč kilogramov. Ta obremenitev lahko pri slabo utrjenih osebah izzove poškodbe.«

Tudi pri hoji velja upoštevati nekaj varnostnih napotkov: »Način hoje naj bo naraven in udoben, vendar bodite pozorni na pravilno telesno držo. Dolžina in hitrost korakov naj bosta zmerni in udobni. Za povečanje intenzivnosti lahko gibanje spremljate z bolj aktivnim delom rok, ki jih skrčene v komolcih zibate ob telesu ter dvigujete spredaj in zadaj nekoliko više.«


Na koncu hoje, še posebno če je daljša in intenzivnejša, ne pozabimo raztegniti obremenjenih mišic, svetuje specialist fizikalne in rehabilitacijske medicine iz Rimskih term in sklene: »Hoja je edina vadba, pri kateri udeležba s starostjo ne upada, saj se ji lahko posveča tako rekoč vsakdo. Prijazna je do sklepov, ohranja mišično maso, vzdržuje kostno gostoto, krepi vezivno tkivo, pospešuje presnovo, zmanjšuje delež telesne maščobe, krepi življenjsko energijo, uravnava apetit, upočasnjuje procese staranja in izboljšuje ravnotežje in držo.« 

Več iz te teme:

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije