V starosti prilagodimo jedilnik

Zdrava prehrana, s katero krepimo odpornost, bo v prihajajočih mesecih naše najmočnejše orožje v boju proti prehladnim obolenjem, z zdravim imunskim sistemom pa imamo seveda tudi več možnosti, da se ubranimo pred covidom-19, vsaj pred hujšim potekom bolezni. To je zlasti pomembno pri starejših, ki so v boju z novim virusom največkrat nemočni, zato je nujno, da v tem času prevetrijo svoj jedilnik. Oziroma za to naj poskrbijo skrbni svojci, če starostnik ne zmore poskrbeti sam zase.

Že po 60. letu

Leta prinesejo številne neželene spremembe, ki se jih preprosto ne moremo otresti. V jeseni življenja tudi presnova in prebava nista več takšni kakor v mladosti, a ključno je, da se sprememb zavedamo in pravočasno ukrepamo, poudarja Špela Bernik Golubić, mag. farm., iz Lekarniške zbornice Slovenije: »Spremembe povzročijo tudi manj zdrava ali raznovrstna prehrana, bolezen, dodaten fizični napor ... Absorpcija hranil je slabša, prav tako presnova. Zaužita živila ali dodatki ne dosegajo takega učinka, kot so ga morda v mlajših letih. Značilna je izguba mišične mase, ki jo nadomešča maščoba, to pa vodi v upočasnjeno porabo kalorij. Manjši vnos oziroma absorpcija vitaminov in hranil lahko povzročita občutke tesnobe, zaradi katerih radi sežemo po čokoladi, sladkarijah in slanih prigrizkih. Z uživanjem take hrane se lakota hitro poveča, lahko pa se razvije tudi odpornost proti inzulinu.«

Spremembe se pri nekaterih začnejo že po 60. letu, a prelomnica je seveda odvisna od posameznika. Pomembno je, da svoje navade prilagodimo. Kako pa? Sogovornica odgovarja: »Zaradi diuretičnega učinka starostnikom priporočamo čim manj uživanja alkoholnih in kofeinskih napitkov. Raje naj posežejo po drugih napitkih, vodi ali nesladkanih pijačah, spijejo naj od šest do osem kozarcev na dan. Iz dnevne prehrane naj čim bolj izključijo maščobe in sladkor. Posebno pozornost pri starostnikih in njihovi prehrani namenjamo vitaminu B12, ki se slabše absorbira, vitaminu D zaradi premalo zaužitih mlečnih izdelkov in slabe tvorbe v koži ob pomanjkanju izpostavljenosti sončni svetlobi pa tudi zaradi okvare ledvic in jeter. Pozornost moramo nameniti tudi kalciju, ker ga ob povečanih potrebah zaradi starosti zaužijemo premalo, in železu, zaradi kroničnih bolezni in slabše absorpcije. Če poenostavimo: pomembno je jesti več sadja, zelenjave, hrane, bogate z vitamini in minerali, ter se izogibati pakiranim živilom, če je le mogoče.«

Manj potreb po energiji

Ne le kakovost in vsebina jedilnika, spremembo zahteva tudi količina. S starostjo se, jasno, telesna aktivnost nekoliko zmanjša, kar pomeni manj potreb po energiji. A pri nekaterih apetit ostane enak, kar prinese tveganje za debelost, še sklene farmacevtka: »Takim osebam svetujemo, da prilagodijo vnos hrane svojim aktivnostim. Tipičen primer je tudi, ko telo v sebi nima dovolj inzulina, sladkor pa se začne v krvi povečevati, namesto da bi se shranil v celicah. Ko celice ne prejemajo sladkorja, izgubljajo energijo, kar povzroča spremembe prehranjevalnih navad. Nekatere ženske občutijo povečanje ravni estrogena, in sicer z menopavzo. To povzroča večjo porabo ogljikovih hidratov in sladkorjev, kar se odraža s čezmerno težo, ki pa pogosto vodi tudi v nespretnost in padce.«