V Sloveniji se je zmanjšala poraba alkohola

LJUBLJANA – V Sloveniji je registrirana poraba alkohola velika, skupaj s problematičnimi pivskimi navadami to pripomore k večjemu zdravstvenemu bremenu, sporoča Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Raziskave so sicer pokazale spodbuden podatek, da se je v letu 2016 (v primerjavi z letom prej) poraba zmanjšala, vseeno pa ostaja problematična in ostaja nad mednarodnimi povprečjem.

»Slovenija že desetletja presega povprečje registrirane porabe alkohola v primerjavi z EU in Evropsko regijo Svetovne zdravstvene organizacije. Finančna škoda, ki jo ima država zaradi posledic popitega alkohola, tako preseže koristi, ki jih ima država od prodaje alkohola,« so zapisali pri NIJZ. »Podatki za 2016 kažejo tudi, da še vedno vsak deseti prebivalec Slovenije v starosti od 25–74 let čezmerno pije alkohol, vsak drugi pa se vsaj enkrat letno visoko tvegano opije,« je povedala dr. Barbara Lovrečič.

Pivo in vino nič manj škodljiva 

 »Ob teh podatkih opažamo, da pogosto še vedno zmotno mislimo, da sta pivo in vino manj škodljivi pijači v primerjavi z žganjem, kar ne drži. Ne poznamo manj ali bolj škodljivih alkoholnih pijač, saj vse vsebujejo glavno sestavino alkoholnih pijač, to je etanol.«


Pivo sicer vsebuje v povprečju manj volumskega odstotka alkohola v primerjavi z vinom, pivo in vino pa manj volumskega odstotka alkohola v primerjavi z žganimi pijačami, vendar je vsebnost alkohola v alkoholni pijači približno enaka v primerih, ko popijemo kozarec (1 dcl) vina z 12 % vol. alkohola ali vrček (2,5 dcl) piva s 5 % vol. alkohola ali kozarček (0,3 dcl) žgane pijače s 40 % vol. alkohola. »Dejanski učinki na telo so odvisni od količine popitega alkohola, predvsem gramov čistega alkohola, posledice pa tudi od pivskih navad,« opozarja Lovrečičeva.

Eno pivo kot rezina belega kruha

»Ob tem je vredno dodati, da alkoholne pijače predstavljajo tudi nezanemarljiv energijski vnos – pločevinka piva (0,5 l) ima podobno energijsko vrednost kot rezina belega kruha,« pa je opozorila dr. Urška Blaznik.

»V poletnih mesecih zaradi višjih temperatur naše telo potrebuje več tekočine. Pogosto je prepričanje, da nekatere alkoholne pijače preženejo žejo. Prav nasprotno, alkoholne pijače telo še dodatno dehidrirajo. To najbolje zaznamo z občutkom za žejo in s pogostostjo odvajanja vode. Že blaga izsušitev ali dehidracija, to je zmanjšanje količine telesnih tekočin za en do dva odstotka, lahko bistveno zmanjša naše telesne in duševne sposobnosti,« je opozorila in dodala, da je najprimernejša pijača za odžejanje in nadomeščanje izgubljene tekočine vodovodna pitna voda, priporočajo pa tudi blage nesladkane čaje.