PREBAVA
V boj s prebavnimi motnjami
Ko nam ponagaja prebava, pa naj gre za drisko ali zaprtje, je smiseln razmislek, ali z vsakodnevno prehrano zaužijemo dovolj probiotikov ali jih je pametno dodati; ne pozabimo na prebiotike.
Odpri galerijo
Redno skrbimo za vnos kakovostnih probiotikov. FOTO: Guliver/Getty Images
Osnovne naloge prebiotikov so, da omogočajo hranila za zdravo črevesno floro, probiotikom pomagajo opravljati delo, tako da jim zagotavljajo dodatna hranila, pospešujejo rast koristnih mikroorganizmov, zvišujejo stopnjo razmnoževanja črevesnih mikroorganizmov, povečajo dejavnost že obstoječih aktivnih bakterij.
Probiotiki in prebiotiki torej delujejo z roko v roki, in če se tega zavedamo, lahko uspešneje odpravljamo prebavne težave. Krivec teh je namreč v večini primerov neravnovesje v črevesni flori, ki ga običajno povzročajo okužbe, stres, terapije z nekaterimi zdravili, a takrat običajno najprej ukrepamo z dodajanjem probiotikov.
Takrat dodamo črevesju koristne bakterije in počakamo na njihovo delovanje, tako na prebavo učinkujemo neposredno. To lahko morda zadostuje, če imajo probiotiki že dovolj hranil oziroma prebiotikov, ki delujejo posredno, najzanesljiveje pa je, da dodamo oboje. Probiotikom dodani prebiotiki tako poskrbijo, da imajo že prisotne koristne bakterije in probiotiki zadostno količino hranil, in tako hitreje vzpostavijo potrebno ravnovesje v črevesni flori.
O uporabi prehranskih dopolnil se je vedno pametno posvetovati s strokovnjakom, predvsem pa se je treba izobraziti o potrebni sestavi izdelkov in nujnosti ustreznih označb. Na trgu je sicer veliko izdelkov, ki se oglašujejo kot pro- ali prebiotični, a neupravičeno. Številni napačno navajajo vrste in rodove bakterij ter dokazano učinkovanje.
Napake se ne pojavljajo zgolj pri dopolnilih, ampak tudi pri živilih, denimo pri mlečnih izdelkih, ki naj bi bili probiotični, pa si tega naziva ne zaslužijo, velikokrat pa so prebiotiki dodani živilom, kjer jih sicer ne pričakujemo, denimo mineralni vodi, energijski ploščici, kruhu, pa jih tako nevede zaužijemo morda celo preveč, kar lahko seveda znova prinese stranske učinke, kot so napenjanje in trebušni krči.
Zapišimo še, da je v Sloveniji od lanskega novembra prepovedana uporaba besede probiotik na vseh živilih, vključno s prehranskimi dopolnili. Prepoved je posledica tolmačenja Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, da že sama beseda probiotik predstavlja zdravstveno trditev. Slovenija se je tako priključila državam, kjer so prepoved besede probiotik na živilih že uveljavile.
Uravnotežena prehrana je tako znova recept za uspeh, v tem letnem času pa se dodobra najejmo kislega zelja in si tako zagotovimo dobre probiotike, če imamo dostop do domačih in neoporečnih mlečnih izdelkov, kot je kefir, si ga prav tako privoščimo. Prebiotike pa poiščimo v semenih, stročnicah, bananah in polnovrednih žitih.
Redno skrbimo za vnos kakovostnih probiotikov. FOTO: Guliver/Getty Images
Probiotiki in prebiotiki torej delujejo z roko v roki, in če se tega zavedamo, lahko uspešneje odpravljamo prebavne težave. Krivec teh je namreč v večini primerov neravnovesje v črevesni flori, ki ga običajno povzročajo okužbe, stres, terapije z nekaterimi zdravili, a takrat običajno najprej ukrepamo z dodajanjem probiotikov.
Takrat dodamo črevesju koristne bakterije in počakamo na njihovo delovanje, tako na prebavo učinkujemo neposredno. To lahko morda zadostuje, če imajo probiotiki že dovolj hranil oziroma prebiotikov, ki delujejo posredno, najzanesljiveje pa je, da dodamo oboje. Probiotikom dodani prebiotiki tako poskrbijo, da imajo že prisotne koristne bakterije in probiotiki zadostno količino hranil, in tako hitreje vzpostavijo potrebno ravnovesje v črevesni flori.
O uporabi prehranskih dopolnil se je vedno pametno posvetovati s strokovnjakom, predvsem pa se je treba izobraziti o potrebni sestavi izdelkov in nujnosti ustreznih označb. Na trgu je sicer veliko izdelkov, ki se oglašujejo kot pro- ali prebiotični, a neupravičeno. Številni napačno navajajo vrste in rodove bakterij ter dokazano učinkovanje.
Napake se ne pojavljajo zgolj pri dopolnilih, ampak tudi pri živilih, denimo pri mlečnih izdelkih, ki naj bi bili probiotični, pa si tega naziva ne zaslužijo, velikokrat pa so prebiotiki dodani živilom, kjer jih sicer ne pričakujemo, denimo mineralni vodi, energijski ploščici, kruhu, pa jih tako nevede zaužijemo morda celo preveč, kar lahko seveda znova prinese stranske učinke, kot so napenjanje in trebušni krči.
Krivec za prebavne težave je v večini primerov neravnovesje v črevesni flori.
Zapišimo še, da je v Sloveniji od lanskega novembra prepovedana uporaba besede probiotik na vseh živilih, vključno s prehranskimi dopolnili. Prepoved je posledica tolmačenja Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, da že sama beseda probiotik predstavlja zdravstveno trditev. Slovenija se je tako priključila državam, kjer so prepoved besede probiotik na živilih že uveljavile.
Uravnotežena prehrana je tako znova recept za uspeh, v tem letnem času pa se dodobra najejmo kislega zelja in si tako zagotovimo dobre probiotike, če imamo dostop do domačih in neoporečnih mlečnih izdelkov, kot je kefir, si ga prav tako privoščimo. Prebiotike pa poiščimo v semenih, stročnicah, bananah in polnovrednih žitih.
