Tako vam telo sporoča, da jeste preveč krompirja
Krompir je škrobnata zelenjava, razširjena skoraj po vsem svetu. A priljubljena in uporabna poljščina lahko, kadar z njo pretiravamo in če je pripravljena z veliko maščobe in soli, škoduje zdravju, čeprav je dober vir vitaminov in mineralov.
Zakaj je zdrav in koliko ga pojesti
Krompir je kot škrobnata zelenjava dober vir ogljikovih hidratov, vlaknin, vitaminov in mineralov. Priporočila prehranskih strokovnjakov navajajo, da naj bi ga zaužili do kilogram na teden, preračunano za energijski vnos od 1600 do 2400 kilokalorij na dan.
Škrobnata zelenjava, torej tudi krompir, je sestavni del uravnotežene prehrane, ki vključuje še zeleno zelenjavo, sadje, cela žita, beljakovine in zdrave maščobe.
Krompir je vir pomembnih hranljivih snovi, med drugim kalija, bakra, vitamina C, folne kisline in vitamina B6 oziroma pirodoksina.
Vse te snovi so nepogrešljive za dobro delovanje mišic, srca, ledvic, živčevja in imunskega sistema.
Vsebuje še odporni škrob. To je posebna vrsta vlaknine, ki ne dviguje ravni krvnega sladkorja in je hrana za dobre črevesne bakterije.
S tem pozitivno vpliva na hormone, na zdravje prebavil, na presnovo in na uravnavanje krvnega sladkorja. S hlajenjem krompirja se količina tega škroba v njem poveča.
Kaj se zgodi, če ga jemo preveč?
Tako kot z nobenim drugim živilom tudi s krompirjem ni dobro pretiravati.
V zmernih količinah je zdrav, če ga je preveč, lahko povzroča težave z zdravjem.
Višji krvni sladkor
Spada med živila z visokim deležem ogljikovih hidratov, kar pomeni, da lahko zviša količino sladkorja v krvi. Zlasti zato z njim ne bi smele pretiravati osebe s sladkorno boleznijo ali inzulinsko rezistenco.
Inzulinska rezistenca ali odpornost proti inzulinu je presnovna motnja, ki nastane, ko telo postane odporno proti inzulinu, organizem zato kopiči prevelike količine sladkorja, kar pogosto vodi v sladkorno bolezen tipa dve.
Smernice zdrave prehrane narekujejo, da bi morali četrtino krožnika zapolniti z ogljikovimi hidrati, polovico z zelenjavo brez škroba in četrtino z beljakovinami.
Kopičenje kilogramov
Preveč krompirja, zlasti praženega na maščobi, ocvrtega, zabeljenega s slanino, težkimi omakami, maslom, smetano ali drugimi priboljški, vodi v presežek kilogramov.
Z vidika zdravja in vitke postave je najboljši kuhan krompir v olupku, saj takšen zadrži največ hranljivih snov ter je brez energijsko bogatih dodatkov, vendar tudi takšnega ne bi smeli jesti neomejeno.
Povišan krvni tlak
Čeprav krompir vsebuje kalij in v zmernih količinah pomaga pri uravnavanju krvnega tlaka, pretiravanje sploh z ocvrtim in praženim znatno poviša tveganje za visok krvni tlak, so dokazale tri velike ameriške raziskave.
Strokovnjaki verjamejo, da je to med drugim posledica visokega odmerka ogljikovih hidratov, ki vplivajo na krvni sladkor in krvni tlak. Veliko vlogo pa pri tem igrajo tudi dodatki, kot so sol in maščobe, zlasti nasičene.
Prebavne težave
Pretiravanje s krompirjem lahko povzroča prebavne težave, kot so občutek teže v trebuhu, napihnjenost in vetrovi. Tudi k temu še pripomorejo dodatki v obliki maščob, kot so slanina, smetana, maslo.
Kakšen je najbolj zdrav?
Najbolj zdrave oblike priprave krompirja so pečenje, dušenje, kuhanje in kuhanje na pari.
Pri teh ni veliko dodanih maščob, zlasti pri kuhanem v olupku ali na pari se ohrani še veliko hranljivih snovi.
Sladki krompir
Obstaja več vrst krompirja, med najbolj hranljive vrste spada batat ali sladki krompir. Ta je odličen vir vitamina A, nepogrešljivega za dober vid, močno odpornost in za rast celic.
Vsebuje nekaj več vlaknin od belega, zato je boljši za prebavo, dlje ohranja sitost in manj vpliva na krvni sladkor.
Uporablja se ga kot običajnega: za priloge, juhe, pečen v pečici je okusen prigrizek.
Kaj jesti namesto tega
Kot rečeno: krompir je v zmernih količinah zdrav. A da ga ne bi bilo preveč, ga je dobro občasno nadomestiti s čim drugim.
Denimo s celimi žiti, ki so dober vir sestavljenih ogljikovih hidratov, magnezija in železa. Dobre alternative so rjavi riž, kvinoja, oves ter testenine iz polnozrnate moke.
Stročnice so še en nadomestek: fižol, leča, grah in druge so dober vir vlaknin, beljakovin, vitaminov B-kompleksa in cinka.
Zelenjava ima malo kalorij, na drugi strani pa veliko vlaknin ter vitaminov in mineralov. Med najbolj zdrave spadajo zelena solata, zelje, paradižniki, paprika, korenje, rdeča pesa.
Z uživanjem pestre hrane bo telo nedvomno dobilo vse hranljive snovi, brez bojazni, da bi bilo česa preveč, piše portal Health.
