Stanje popolne svobode, ko samo si

Ker je meditacija med drugim tudi trening, tega stanja po vsej verjetnosti ne bomo dosegli že takoj na začetku, tako kot tudi mišična masa ne nastane po eni uri telovadbe. Zamislite si, da pridete v fitnes zato, ker ste slišali, da je to dobro, nihče pa vam ne pove, zakaj. Enako je z meditacijo. Pridete na primer na jogo, ker ste slišali, da je koristno, ne veste pa, kaj se tam z vami dogaja. Začne se uvodno sproščanje, usmerjenost k dihanju, vi pa sploh ne veste, kaj se greste. Po nekaj obiskih vam je že približno jasno, pa vendar. Dihate, kot vas usmerja učitelj, a se sprašujete, ali je to prav, in kaj bi pravzaprav morali občutiti. Komaj čakate, da je vadbe konec, ker je vaš cilj predvsem to, da je za vas koristno in da se bolje počutite. Na poti učenja različnih tehnik, ki jih danes celo poučujem, me je v prvi vrsti zanimalo, kaj bi morala občutiti. Učila sem se theta healinga in namesto da bi imela pozornost na tem, kar želim doseči, me je zanimalo, ali sem dosegla theta stanje. Pri reikiju me je skrbelo, ali občutim toploto v dlaneh. Ko sem se trudila meditirati, me je skrbelo vse drugo, ukvarjala sem se z nešteto mislimi, ki se jim v vsakdanjem življenju niti ne posvečamo. Kaj bo jutri v službi, kaj skuhati za kosilo, so šli otroci spat brez umitih zob in podobno.
Ko se umirjamo, sledi poplava misli. Naš um se prazni, opuščamo misli in kar želimo doseči, je stanje popolnega notranjega miru, ljubezni, stika z izvorom. Ampak kako to nekomu, ki se prvič srečuje s tem, opisati? Ljudje razumemo razlage, kot so na primer mrzel sneg, mehka odeja, vroč štedilnik. Ampak stanje brez misli? To nam je nepoznano. Lahko se še bolj trudim razložiti, kakšni so to občutki, a mi ne bo uspelo. Ker konec koncev vsak to stanje občuti drugače.

Prazen um

Najprej si predstavljajmo, da se nam ne sanja, kaj meditacija pomeni. Vemo le, da sprošča. Zakaj izbrati prav meditacijo, če nas lahko sprošča tudi sprehod v naravo, večerja z drago osebo, koncert s prijatelji. Poglejmo, kaj imajo vsi ti primeri skupnega. Odmik od vsakdanjih misli, v katere smo preveč vpeti. Naše misli določajo naš modus. Zakrčeni smo. Ko vsaj za trenutek pustimo um ob strani in mu ne posvečamo pozornosti, sledi sprostitev. V tem je vsa modrost. Zato je zmotna predstava, da je meditacija zgolj sedenje v presti in petje manter. Je vse, kar nam v določenem trenutku predstavlja neke vrste pobeg iz človeškega življenja v stanje izvornega, v stik z dušo, ki dnevnih skrbi sploh ne jemlje kot nekaj obremenjujočega, saj se je utelesila v nas z namenom izkušanja. Ampak o tem v neki drugi zgodbi. Vsem, ki se šele spuščate v skrivnostni svet meditacije, naj prišepnem, da vam prav nič ne more pričarati lepšega občutka od stanja, ko je um popolnoma prazen, ko dovolite, da misli prosto prihajajo in odhajajo, vi pa jim ne posvečate nobene pozornosti. Temu bi lahko rekli tudi stanje popolne svobode, saj samo ste, samo obstajate v trenutku, tukaj in zdaj, ni ne preteklosti ne prihodnosti. Vse, kar je, je samo vaš dih, ki nežno, brez napora vstopa in izstopa iz vašega telesa. To je tudi edina formula za nežen spust v meditacijo.

Izkušnja miru

Slediti toku dihanja, ko nežno zapremo oči in se udobno namestimo. Sama zagovarjam kakršnokoli nameščenost, bodisi sede ali leže, pomembno je samo to, da nam je udobno, ker če čutimo zakrčenost telesa in bolečine, nas to lahko ovira na poti v svojo notranjost. Ko smo torej v za nas najbolj udobnem položaju, začnemo počasi vdihovati skozi nos, v trebuh, dih poskušamo malo zadržati in se posvetimo izdihu, ki ga počasi podaljšujemo, lahko je tudi slišen in že po nekaj vdihih bomo začutili nežno sprostitev, ki polni naše bitje. S tem ko je vsa naša pozornost na dihanju, ko si predstavljamo, kako nežna svetloba zraka vstopa in izstopa iz nas, ni prostora za kakršnekoli misli. Če pa se vendarle prikradejo, kar seveda se, saj naši možgani neprestano nekaj počno, spet preusmerimo pozornost na dihanje in se mislim ne posvečamo. Čez čas opazimo, da niti na dihanju ni več pozornosti, da samo smo. Tako preprosto je to. S tem, ko dovolimo umu, da ne analizira vsega, kar se podi po njem, mu damo možnost, da se udobno zlekne in mu privoščimo kratek oddih. In v znak hvaležnosti se bo sprostilo vaše celotno bitje. Te tišine v sebi se resnično ne da opisati z besedami. Z njo izkusimo mir, enost, božansko v sebi, sam izvor. Meditacija je pot, ne pozna bližnjic. A več kot meditiramo, bolj nam je poznana pot do našega stanja tišine, prej bomo 'notri'. Ni pravila, s katerim bi najlaže dosegli to stanje. Tudi to je pokazatelj, da je meditacija zelo individualna izkušnja. Dobro je, da najprej osvojimo ta del, kjer je pozornost samo na dihanju, da dobimo občutek, potem pa lahko začnemo izbirati med različnimi tehnikami meditacije.