Dober spanec je temelj zdravja
Z nespečnostjo se vsaj občasno spopada večina odraslih: običajno je spremljevalka stresnega obdobja ali posledica travmatičnega dogodka, traja pa od nekaj dni do nekaj tednov. Mnogi pa se z njo spopadajo bistveno dlje, takrat je nujen obisk zdravnika, ki bo poskusil odkriti vzroke za težave in izločil morebitno bolezen, ki bi lahko povzročala motnje v spanju, ter priporočil terapijo.
A spalno higieno pogosto zanemarimo kar sami, in sicer z nezdravimi navadami in prehitrim življenjskim tempom, čeprav se zavedamo, da je kakovosten spanec eden od temeljev dobrega počutja in močnega imunskega sistema. Če nismo spočiti, je naša storilnost na delovnem mestu občutno slabša, nejevolja je neizogibna, osredotočenost med vsakdanjimi opravili porazna, utrujenost povečuje tudi dovzetnost za poškodbe in tveganje za razvoj različnih bolezni.
Težave so največkrat prehodne.
Znaki, da je treba ukrepati, torej spremeniti navade ali pa ob neuspehu poiskati pomoč, so: zvečer težko zaspimo, ponoči se pogosto zbujamo, prebujamo se prezgodaj, po spanju nismo spočiti, čez dan smo razdražljivi, z naporom opravljamo delovne obveznosti, vsakdanja opravila so nam naporna, pogosto se poškodujemo, nenehno razmišljamo o težavah s spanjem in iščemo rešitve, kako bi izboljšali nočni počitek. Če nas redno spremlja kateri od naštetih znakov, sploh pa če je simptomov več, je znak za preplah – ne omahujmo, kajti težava ne bo izginila sama od sebe!
Omejimo dremež
Kot rečeno, so pogostejše prehodne težave s spanjem, največkrat pa jih povzročajo vsakodnevne skrbi glede službe, družine, finančne preskrbljenosti, zdravstvenih težav bližnjih. Pogosto je kriv tudi travmatičen dogodek, denimo smrt svojca, novica o hudi bolezni v družini, izguba prihodka ... Mnogim kratijo počitek pogoste službene poti, ki rušijo ustaljeni ritem, veliko težav imajo, razumljivo, tisti, ki delajo v nočnih izmenah; ne pozabimo, tudi staranje prinaša spremembe, ki lahko vplivajo na spanec, predvsem menopavza pri ženskah, hormonske spremembe pa jim lahko nagajajo že v rodni dobi. Nekateri pa si jo sami zagodejo z nezdravimi spalnimi vzorci, denimo, buljenjem v zaslon kar iz postelje, pogostim dremanjem čez dan, neprezračeno spalnico, prehranjevanjem ali uživanjem alkohola in kave v poznih večernih urah ali intenzivno telesno vadbo tik pred spanjem.
20 minut popoldanskega dremeža zadostuje!
Izboljšave so odvisne od nas samih, zato spalni higieni posvetimo več pozornosti, se držimo urnika spanja, iz spalnice izločimo modro svetlobo, prostor, v katerem spimo, naj bo prezračen in prijetno topel, ležišče udobno. Pred spanjem se ne rekreiramo, ampak to storimo čez dan, na svežem zraku, ne pijemo alkohola, dovoljen je lahek obrok dve uri pred počitkom! Tudi zbujamo se ob isti uri, popoldanski dremež pa, če je res nujen, omejimo na 20 minut. Če preprosti ukrepi ne učinkujejo, je smiselna pomoč strokovnjaka, ki bo pomagal odkriti izvor težav. Naj vam novo leto prinese tudi sladke sanje!
