ČESEN
Čudež, imenovan česen
Že tisočletja ta rastlina varuje in zdravi številne zdravstvene tegobe: blagodejno vpliva na srce in ožilje, preventivno deluje na razvoj malignih bolezni, deluje proti virusom in bakterijam.
Odpri galerijo
Vsak dan ga jejmo. FOTO: Guliver/Getty Images
Zagotovo imate v svoji kuhinji česen in ga dodate v skoraj vsako slano jed. Ali kdaj pomislite, kako koristi vašemu zdravju? Precej, saj vsebuje več kot 200 aktivnih sestavin. Poln je eteričnega olja, pa vitaminov A, B1, B2 in C, med minerali omenimo kalcij, kalij, železo, vsebuje aminokisline in encime.
Česen je morda prva rastlina na svetu, ki je uradno razglašena za zdravilno. To je bilo pred tisočletji – Homer ga je v Odiseji opeval kot rastlino rešitve, faraoni so ga dajali sužnjem, ki so gradili Keopsovo piramido, da bi bili močnejši, bolj vzdržljivi, med vojno so ga uporabljali kot sredstvo za dezinfekcijo, da niti ne govorimo o vraževernih, ki so z njim odganjali zle duhove – dandanes zaradi znanosti vemo zakaj.
Super se obnese v boju proti bakterijam, virusom, glivicam in parazitom. Velja za najboljšega prijatelja srca in ožilja, saj naj bi preprečeval infarkt, niža tudi krvni tlak, in to za 10 odstotkov, varuje pred možgansko kapjo, odličen je proti aterosklerozi, spodbuja prekrvljenost in izboljšuje pretok krvi, vpliva na raven holesterola oziroma trigliceridov v krvi.
Raziskave so pokazale, da imajo ljudje, ki vsak dan uživajo česen, nižje tveganje nastanka rakavih obolenj, zlasti prebavnega trakta. Izboljšuje delovanje jeter, ledvic, prostate, koristi v boju proti sladkorni bolezni. Odličen je tudi pozimi, ko na nas prežita gripa in prehlad: dva ali tri stroke naj bi pojedli.
Nekoč so med epidemijami gripe stisnili nekaj strokov česa in jih pustili v prostoru. Ne deluje le na viruse in bakterije v telesu, temveč tudi na one v prostoru. Ne preseneča, da so mu v stari Grčiji pravili smrdljiva roža, prav zaradi vonja pa se nu mnogi izogibajo. A prav zares bi ga morali vsi jesti, če ne svežega, pa kuhanega, tudi od tega imamo koristi.
Sicer pa se lahko slabega zadaha rešimo z grizljanjem svežega peteršilja ali mete, tudi nekaj zrnc kave naj bi pregnalo vonj po česnu, prav tako naribano jabolko z medom.
Da bi čim bolj izkoristili njegov potencial, ga jemo vsak dan, stisnemo ga ali sesekljamo ter pustimo na zraku pet minut, kar pospešuje sproščanje encimov.
Vsak dan ga jejmo. FOTO: Guliver/Getty Images
Česen je morda prva rastlina na svetu, ki je uradno razglašena za zdravilno. To je bilo pred tisočletji – Homer ga je v Odiseji opeval kot rastlino rešitve, faraoni so ga dajali sužnjem, ki so gradili Keopsovo piramido, da bi bili močnejši, bolj vzdržljivi, med vojno so ga uporabljali kot sredstvo za dezinfekcijo, da niti ne govorimo o vraževernih, ki so z njim odganjali zle duhove – dandanes zaradi znanosti vemo zakaj.
Super se obnese v boju proti bakterijam, virusom, glivicam in parazitom. Velja za najboljšega prijatelja srca in ožilja, saj naj bi preprečeval infarkt, niža tudi krvni tlak, in to za 10 odstotkov, varuje pred možgansko kapjo, odličen je proti aterosklerozi, spodbuja prekrvljenost in izboljšuje pretok krvi, vpliva na raven holesterola oziroma trigliceridov v krvi.
FOTO: Guliver/Getty Images
Raziskave so pokazale, da imajo ljudje, ki vsak dan uživajo česen, nižje tveganje nastanka rakavih obolenj, zlasti prebavnega trakta. Izboljšuje delovanje jeter, ledvic, prostate, koristi v boju proti sladkorni bolezni. Odličen je tudi pozimi, ko na nas prežita gripa in prehlad: dva ali tri stroke naj bi pojedli.
Nekoč so med epidemijami gripe stisnili nekaj strokov česa in jih pustili v prostoru. Ne deluje le na viruse in bakterije v telesu, temveč tudi na one v prostoru. Ne preseneča, da so mu v stari Grčiji pravili smrdljiva roža, prav zaradi vonja pa se nu mnogi izogibajo. A prav zares bi ga morali vsi jesti, če ne svežega, pa kuhanega, tudi od tega imamo koristi.
V stari Grčiji so mu pravili smrdljiva roža, prav zaradi vonja se mu mnogi izogibajo.
Sicer pa se lahko slabega zadaha rešimo z grizljanjem svežega peteršilja ali mete, tudi nekaj zrnc kave naj bi pregnalo vonj po česnu, prav tako naribano jabolko z medom.
Da bi čim bolj izkoristili njegov potencial, ga jemo vsak dan, stisnemo ga ali sesekljamo ter pustimo na zraku pet minut, kar pospešuje sproščanje encimov.
