ČASTITLJIVA OBLETNICA
V Zagrebu zamejci, v Splitu tujci
Slovenski dom v Zagrebu je najstarejše društvo Slovencev v Evropi, nepretrgano deluje že od leta 1929.
Odpri galerijo
Zagrebški župan Milan Bandić je predsedniku Darku Šoncu izročil slovesno listino glavnega mesta Hrvaške. FOTOGRAFIJE: O. A.
V devetih desetletjih Slovenskega doma v Zagrebu se je zamenjalo pet političnih sistemov. Vsak je imel svojo ideologijo in se je bilo treba prilagajati. Najpomembneje je bilo ohraniti slovenski jezik, tradicijo in običaje ter s tem slovensko manjšino, pravi dolgoletni predsednik Slovenskega doma in eden najdejavnejših Slovencev na Hrvaškem Darko Šonc.
Med prvo in drugo svetovno vojno je bilo delovanje društva zelo plodno in je povezalo skoraj vse zagrebške Slovence in njihove prijatelje. Med drugo svetovno vojno, ko je delovanje društva prepovedala oblast Neodvisne države Hrvaške, društveni duh ni povsem ugasnil, saj so zagrebški Slovenci v društvenih prostorih pomagali rojakom, ki so bili izgnani iz Slovenije. V povojnih letih je društvo doživelo veliko vzponov in padcev, preživljalo je težke dneve zaradi občasnih notranjih razdorov, ki so bili posledica družbenih in državnih sprememb. Po razpadu Jugoslavije ter nastanku samostojne Slovenije in Hrvaške je delovanje usmerilo k uresničitvi ideje, da bi Slovenski dom postal dom vseh Slovencev v Zagrebu in tistih, ki se radi družijo z njimi. »Ta ideja je močno živa. V devetih desetletjih delovanja je društvo doživelo vzpone in padce, a je ostalo stičišče zagrebških Slovencev in njihovih prijateljev,« še pove Šonc in doda, da gre za manjšino z bogato zgodovino.Izbrisani iz ustave
V tako imenovani božični ustavi iz leta 1990 je v temeljnih načelih pisalo, da je Republika Hrvaška država hrvaškega naroda in pripadnikov manjšin, ki so njeni državljani, to pa so Srbi, Muslimani, Slovenci, Čehi, Slovaki, Italijani, Madžari, Judi in drugi. Z ustavnimi spremembami leta 1997 pa se je ta opredelitev spremenila, od takrat do leta 2010 Slovenci niso bili navedeni v hrvaški ustavi. Jeseni 1997 je dr. Franjo Tuđman predlagal, da bi ob načrtovanih ustavnih spremembah opustili poimensko navajanje manjšin. Temu predlogu se je veliko poslancev uprlo, zato je kazalo, da bo ta del ustave ostal nespremenjen. Tik pred glasovanjem pa se je na saborskih klopeh znašel nov predlog dopolnila, ki so ga pripravili trije poslanci: predstavnik Italijanov dr. Furio Radin, predstavnik Madžarov Sandor Jakab in predstavnik Čehov in Slovakov Njegovan Starek. V skladu s tem dopolnilom bi se naštevanje manjšin v ustavi sicer ohranilo, vendar bi se črtali Muslimani in Slovenci ter dodali Avstrijci, Nemci, Rusini in Ukrajinci. In tak predlog – torej z naštetimi desetimi narodnostmi in brez Slovencev – je nazadnje v saboru dobil potrebno dvotretjinsko podporo, čeprav merila za to niso bila nikoli natančno pojasnjena. Sporno ustavno dopolnilo je bilo izglasovano le nekaj minut po koncu uradnega obiska slovenskega premiera dr. Janeza Drnovška v Zagrebu, ko je bilo potrjeno pristno prijateljstvo med državama.
Krivica je bila naposled odpravljena v času premierke Jadranke Kosor in predsednika države dr. Iva Josipovića. Hrvaški sabor je slovensko nacionalno manjšino znova poimensko uvrstil med nacionalne manjšine v preambuli Ustave Republike Hrvaške 16. junija 2010. In ko potegnemo črto, niti najmanj ne preseneča izbor sporočila, s katerim so Slovenci v Zagrebu (povprečni Slovenec na Hrvaškem je star skoraj 60 let, kar statistično pomeni, je to najstarejša narodnostna skupina v državi) na nedavni prireditvi proslavili devetdesetletnico. Naslov je bil Kri ni voda, je hkrati vez in svoboda.
NDH prepovedala delovanje
Ustanovitelj društva Slovenski dom v Zagrebu, ki je najstarejše društvo Slovencev v Evropi in nepretrgano deluje že od leta 1929 (takrat se je imenovalo Narodna knjižnica in čitalnica), je bil dr. Fran Zavrnik. Za rojstni dan društva štejejo 9. november 1929, ko je pravila Narodne knjižnice in čitalnice potrdil veliki župan zagrebške oblasti.AbsurdSlovenci na Hrvaškem se že dolgo spopadajo z absurdnostjo financiranja slovenske manjšine, ki izhaja iz dejstva, da ima slovenska skupnost, ki živi ob meji s Slovenijo, oznako Slovenci v zamejstvu, tisti, ki živijo bolj vzhodno na Hrvaškem, pa so Slovenci po svetu. Številnim se to zdi absurdno. Ampak tako je in drugega kot sprejeti tako dejstvo pač ne gre, pravijo tako Slovenci v zamejstvu kot Slovenci po svetu, ki živijo na Hrvaškem.
Med prvo in drugo svetovno vojno je bilo delovanje društva zelo plodno in je povezalo skoraj vse zagrebške Slovence in njihove prijatelje. Med drugo svetovno vojno, ko je delovanje društva prepovedala oblast Neodvisne države Hrvaške, društveni duh ni povsem ugasnil, saj so zagrebški Slovenci v društvenih prostorih pomagali rojakom, ki so bili izgnani iz Slovenije. V povojnih letih je društvo doživelo veliko vzponov in padcev, preživljalo je težke dneve zaradi občasnih notranjih razdorov, ki so bili posledica družbenih in državnih sprememb. Po razpadu Jugoslavije ter nastanku samostojne Slovenije in Hrvaške je delovanje usmerilo k uresničitvi ideje, da bi Slovenski dom postal dom vseh Slovencev v Zagrebu in tistih, ki se radi družijo z njimi. »Ta ideja je močno živa. V devetih desetletjih delovanja je društvo doživelo vzpone in padce, a je ostalo stičišče zagrebških Slovencev in njihovih prijateljev,« še pove Šonc in doda, da gre za manjšino z bogato zgodovino.
Izbrisani iz ustave
Pa zapojmo eno po slovensko.
V tako imenovani božični ustavi iz leta 1990 je v temeljnih načelih pisalo, da je Republika Hrvaška država hrvaškega naroda in pripadnikov manjšin, ki so njeni državljani, to pa so Srbi, Muslimani, Slovenci, Čehi, Slovaki, Italijani, Madžari, Judi in drugi. Z ustavnimi spremembami leta 1997 pa se je ta opredelitev spremenila, od takrat do leta 2010 Slovenci niso bili navedeni v hrvaški ustavi. Jeseni 1997 je dr. Franjo Tuđman predlagal, da bi ob načrtovanih ustavnih spremembah opustili poimensko navajanje manjšin. Temu predlogu se je veliko poslancev uprlo, zato je kazalo, da bo ta del ustave ostal nespremenjen. Tik pred glasovanjem pa se je na saborskih klopeh znašel nov predlog dopolnila, ki so ga pripravili trije poslanci: predstavnik Italijanov dr. Furio Radin, predstavnik Madžarov Sandor Jakab in predstavnik Čehov in Slovakov Njegovan Starek. V skladu s tem dopolnilom bi se naštevanje manjšin v ustavi sicer ohranilo, vendar bi se črtali Muslimani in Slovenci ter dodali Avstrijci, Nemci, Rusini in Ukrajinci. In tak predlog – torej z naštetimi desetimi narodnostmi in brez Slovencev – je nazadnje v saboru dobil potrebno dvotretjinsko podporo, čeprav merila za to niso bila nikoli natančno pojasnjena. Sporno ustavno dopolnilo je bilo izglasovano le nekaj minut po koncu uradnega obiska slovenskega premiera dr. Janeza Drnovška v Zagrebu, ko je bilo potrjeno pristno prijateljstvo med državama.Pa zapojmo eno po slovensko.
9 let je minilo, odkar so Slovenci spet uvrščeni v hrvaško ustavo.
Krivica je bila naposled odpravljena v času premierke Jadranke Kosor in predsednika države dr. Iva Josipovića. Hrvaški sabor je slovensko nacionalno manjšino znova poimensko uvrstil med nacionalne manjšine v preambuli Ustave Republike Hrvaške 16. junija 2010. In ko potegnemo črto, niti najmanj ne preseneča izbor sporočila, s katerim so Slovenci v Zagrebu (povprečni Slovenec na Hrvaškem je star skoraj 60 let, kar statistično pomeni, je to najstarejša narodnostna skupina v državi) na nedavni prireditvi proslavili devetdesetletnico. Naslov je bil Kri ni voda, je hkrati vez in svoboda.
