Padec rublja povzročil paniko v Rusiji

Ruski rubelj je dosegel najnižjo raven od marca 2022, ko je padel na tečaj 114 rubljev za ameriški dolar, kar je sprožilo intervencijo ruske centralne banke (CBR). Situacija je bila dodatno zapletena zaradi novih sankcij ZDA proti Gazprombanki, ki so omejile njene finančne transakcije.

Centralna banka je v sredo intervenirala z namenom stabilizacije valute, kar je vključevalo ustavitev nakupov tujih valut na domačem trgu do konca leta 2024. Ta ukrep je bil namenjen zmanjšanju volatilnosti finančnih trgov, saj je rubelj po intervenciji dosegel vrednost 110 proti dolarju.

Reakcije ruskih uradnikov so bile različne

 Medtem ko je tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, poskušal umiriti situacijo in zmanjšati pomen padca rublja, je finančni minister Anton Siluanov poudaril, da je šibkejši rubelj koristen za ruske izvoznike, saj poceni ruske izdelke na tujih trgih.

Kljub temu pa je šibkejša valuta povečala inflacijo in življenjske stroške v Rusiji, kar je privedlo do dodatnih težav za prebivalstvo in gospodarstvo. Analitiki opozarjajo, da je padec rublja del širše gospodarske krize, ki jo povzroča kombinacija sankcij in vojne v Ukrajini.

Padec valute je bil deloma posledica novih sankcij ZDA proti Gazprombanki, ki so omejile njene finančne transakcije, zlasti tiste, povezane z energijo. Te sankcije so dodatno otežile zunanjo trgovino Rusije ter povzročile fizično pomanjkanje valut na ruskem trgu.

Ruska centralna banka je v preteklosti že dvignila obrestne mere na 21 odstotkov v poskusu zajezitve inflacije, ki je v oktobru dosegla 8,5 odstotka. Kljub tem ukrepom so cene osnovnih dobrin, kot so maslo in krompir, v zadnjem letu močno narasle.

Kremelj je za visoke življenjske stroške krivil sankcije »neprijaznih« držav, medtem ko je vojna povzročila pomanjkanje delovne sile in zvišanje stroškov proizvodnje.

Nekateri analitiki menijo, da je rubelj v prostem padu, kar kaže na hitro poslabšanje gospodarskih razmer v Moskvi. Padec rublja pomeni višjo inflacijo, višje obrestne mere centralne banke in nižjo realno rast BDP, kar še dodatno otežuje gospodarske razmere v državi.  

Gospodarske posledice padca rublja

Padec rublja je povzročil znatno povečanje inflacije, kar je močno vplivalo na cene uvoženih dobrin. Zaradi šibkejše valute so se stroški osnovnih živil, kot so maslo in krompir, v zadnjem letu znatno povečali. Inflacija je v oktobru dosegla 8,5 odstotka, kar je dvakrat več od ciljne stopnje centralne banke.

Poleg tega je centralna banka dvignila obrestne mere na 21 odstotkov, da bi zajezila inflacijo, vendar so ti ukrepi doslej imeli omejen učinek. Vpliv padca rublja na rusko gospodarstvo je bil obsežen. Rast BDP se je upočasnila, kar je povzročilo stagnacijo v številnih sektorjih, razen v tistih, povezanih z vojaško industrijo.

Medtem ko so izvozni prihodki, predvsem iz nafte in plina, še naprej podpirali ruski proračun, so sankcije proti Gazprombanki in drugim finančnim institucijam otežile zunanje trgovanje. To je povzročilo fizično pomanjkanje valut na ruskem trgu in dodatno oslabilo rubelj.

Povečanje vojaške porabe je imelo pomemben vpliv na gospodarstvo. Skoraj tretjina proračuna za leto 2024 je namenjena vojaški porabi, kar je največ od hladne vojne. Ta militarizacija gospodarstva je povzročila pomanjkanje delovne sile in zvišanje stroškov proizvodnje, saj se delovno sposobni moški bodisi borijo v Ukrajini bodisi bežijo iz države. Dolgoročne napovedi za rusko gospodarstvo so zaskrbljujoče.

Mednarodni denarni sklad (MDS) napoveduje, da bo rast BDP v letu 2025 upočasnjena na 1,3 odstotka, kar odraža zmanjšanje zasebne potrošnje in investicij. Analitiki opozarjajo na tveganja stagflacije, kombinacije nizke rasti in visoke inflacije, ki bi lahko še dodatno oslabila gospodarske razmere v državi.

Izvozni prihodki ostajajo ključni za podporo proračunu, vendar so sankcije Zahoda in zmanjšanje odvisnosti Evrope od ruskih energetskih virov otežili situacijo. Kljub temu je Rusija uspela preusmeriti večino svojih izvozov nafte na trge v Kitajski in Indiji. Vendar pa dolgoročna vzdržnost te strategije ostaja vprašljiva, saj se geopolitične napetosti nadaljujejo.

Članek je nastal s pomočjo Umetne inteligence.