INCIDENT V VATIKANU

Ojoj, papež preveč zagreto žensko kar udaril (VIDEO)

Objavljeno 01. januar 2020 10.03 | Posodobljeno 01. januar 2020 10.35 | Piše: T. V.

Takšnega Frančiška ne poznamo.

Videti je bilo, kot da je papeža zabolelo. FOTO: Reuters
Papeža Frančiška poznamo kot dobrodušnega moža, ki včasih reče kakšno ostro besedo čez tiste, ki izkoriščajo nesrečo drugih, sicer pa je prvi Latinoameričan na mestu poglavarja rimskokatoliške cerkve zelo priljubljen kot ljudski papež.

Na silvestrovo, na predvečer svetovnega dneva miru, ki ga katoliška cerkev praznuje danes, se je papež na trgu sv. Petra srečal s številnimi verniki in se z nekaterimi rokoval, pri tem pa ga je neka ženska, ko se je že obrnil stran in tega niti ni pričakoval, prijela za roko in potegnila. To je papeža očitno zabolelo, obrnil se je in z jeznim izrazom na obrazu, žensko, ki ga še kar ni izpustila, udaril po roki.



Katoliška cerkev obeležuje svetovni dan miru
Katoliška cerkev danes že 53. obeležuje svetovni dan miru z letošnjim geslom Mir kot pot upanja: dialog, sprava in ekološko spreobrnjenje. Papež Frančišek je tokrat poslanico namenil miru kot poti upanja. Pozval je k prizadevanju za mir, na pot poslušanja, ki sloni na spominu, solidarnosti in bratstvu. Po papeževem mnenju je mir dragocena dobrina, predmet našega upanja, po katerem hrepeni vse človeštvo. Upanje v mir je človeška drža, ki vsebuje bivanjsko napetost, zato je tudi včasih težavno sedanjost »mogoče živeti in sprejeti, če vodi k nekemu cilju in če moremo biti tega cilja gotovi; če je ta cilj tako velik, da opravičuje napornost poti«. Na ta način je upanje po papeževih navedbah krepost, ki nas postavi na pot, ki nam da krila, da gremo naprej celo takrat, ko se ovire zdijo nepremagljive.

V poslanici je spregovoril tudi o doživetju med nedavnim obiskom Japonske. Tam je dobil potrditev, da svet hoče zagotoviti stabilnost na podlagi lažne varnosti, ki jo podpira miselnost strahu in nezaupanja, ki na koncu zastrupi odnose med narodi in preprečuje vsak možen dialog.

Mir in mednarodna stabilnost sta po papeževih navedbah nezdružljiva s kakršnim koli poskusom snovanja na strahu pred vzajemnim razdejanjem in na grožnji popolnega uničenja, ampak mir sloni na bratstvu.

Opozoril je, da ne moremo sprejeti, da bi sedanje in prihodnje generacije izgubile spomin na to, kar se je zgodilo oz. na dejstva preteklosti, kajti ta spomin je zagotovilo za gradnjo pravičnejše prihodnosti. Spomin nas varuje, da ne bi ponovno zagrešili istih napak, pač pa, da bi »kot sad izkustva predstavljal korenino in ponujal osnutek za sedanje in prihodnje odločitve za mir«.

Svetovni dan miru je cerkev uvedla na pobudo papeža Pavla VI. Poslanico, ki jo papež ob tej priložnosti napiše na posebej izbrano temo, Vatikan vsako leto pošlje na zunanja ministrstva po vsem svetu.

STA




Deli s prijatelji