Ohranile so se več kot 2000 let

ARHEOLOGI so na jugu Italije med ruševinami Pompejev odkrili prostor s prekrasnimi in odlično ohranjenimi freskami. Umetnine krasijo stene v črni sobi, tako so jo poimenovali, ker so njene stene zaradi saj, ki so jih oddajale svetilke, povsem počrnele. Freske prikazujejo like iz grške mitologije, denimo Heleno in Parisa, ki sta s svojo ljubeznijo povzročila trojansko vojno, pa boga Apolon, ki dvori svečenici Kasandri. 

Ker stene prekrivajo saje, so prostor poimenovali črna soba. FOTO: Parco Archeologico Di Pompei Via Reuters

Gabriel Zuchtriegel, direktor arheološkega parka Pompeji, je pojasnil, da so imela mitološka bitja in prizori, ki jih vključujejo, nekoč posebno funkcijo v prostorih, namenjenih druženju, in sicer naj bi goste spodbujala k pogovoru in jih zabavala.

»Mitološki pari so ponujali teme za pogovore o preteklosti in življenju, ki so bili le na videz zgolj romantične narave,« je dejal. »V resnici se prizori nanašajo na odnos med posameznikom in usodo: Kasandra, ki lahko vidi prihodnost, a ji nihče ne verjame, Apolon, ki se postavi na stran Trojancev proti grškim osvajalcem, a kot bog ne more zagotoviti zmage, Helena in Paris ki sta kljub svoji politično nekorektni ljubezenski zvezi vzrok za vojno ali morda le pretveza,« je pojasnil Zutriegel. »Ljudje so se srečevali po sončnem zahodu in migetajoča svetloba svetilk je povzročila, da so se slike premikale, zlasti po nekaj kozarcih dobrega vina, zato so bile vrsta zabave v časih, ko še ni bilo televizije.« Poslikave, gre za eno najpomembnejših najdb na tem območju, so po ocenah arheologov nastale nekje med letom 15 pred našim štetjem in 50 našega štetja.