Hubblov naslednik pripravljen za polet
Če ne bo tehničnih težav ali težav z vremenom, bo v petek v globine vesolja poletel nov teleskop Jamesa Webba, ki velja za najzmogljivejšega do zdaj. Med zvezde ga bo z izstrelišča evropske vesoljske agencije v Kourouju v Francoski Gvajani odnesla evropska raketa ariane 5 ECA, po 30 dneh potovanja pa naj bi teleskop prispel do Lagrangeeve točke 2, ki je od Zemlje oddaljena kar 1,5 milijona kilometrov.
Teleskop, naslednik zdaj že več kot 30 let starega Hubblovega teleskopa, so s skupnimi močmi razvili strokovnjaki iz Nase, evropske vesoljske agencije (ESA) in kanadske vesoljske agencije (CSA). Webbov teleskop je veliko bolj občutljiv od Hubblovega, tudi ločljivost posnetkov je večja, z njim pa bo mogoče opazovati tudi najbolj oddaljene objekte, kot so zelo stare in oddaljene galaksije, raziskovalci bodo z njegovo pomočjo dobili boljši vpogled v atmosfere različnih planetov, opazovali bodo lahko oblikovanje in nastanek drugih nebesnih teles zunaj našega sončnega sistema, molekularne oblake v medzvezdnem prostoru ter morda kje zaznali tudi morebitne znake življenja.
Najmanj za pet let
Zamisel o nasledniku Hubblovega teleskopa se je porodila že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je bil slednji še v fazi izdelave. Z leti so zamisli izpopolnjevali in 1996. je bil ustanovljen vesoljski program za izdelavo teleskopa nove generacije, za katerega naj bi takrat namenili 500 milijonov ameriških dolarjev. Leta 2002 se je program preimenoval v vesoljski teleskop Jamesa Webba.
1,5 milijona kilometrov od Zemlje bo poletel.
Ime je dobil po nekdanjem Nasinem administratorju, ki je sodeloval pri razvoju programa Apollo. Sprva so računali, da bi teleskop v vesolje lahko poletel že leta 2007, a se je pojavilo nemalo težav, tako tehničnih kot finančnih. Cena projekta je na koncu narasla na deset milijard dolarjev, največ, 700 milijonov, je k programu prispevala ESA.
Teleskop so s skupnimi močmi razvili strokovnjaki iz Nase, evropske in kanadske vesoljske agencije.
Novi teleskop je od Hubblovega še enkrat lažji in tehta 6500 kilogramov. V nasprotju z njim je infrardeč, površina njegovih zrcal pa znaša kar 21 kvadratnih metrov. Sestavljena je iz 18 manjših šesterokotnih enot, ki se morajo v vesolju razviti in sestaviti, poleg njih so na krovu prisotna še sekundarna in terciarna zrcala.
Teleskop se bo napajal iz sončnih celic, pred sončno toploto pa ga bo ščitilo posebno senčilo, ki ima pet plasti, vsaka je tanka kot človeški las, tudi te pa se morajo v vesolju pravilno razviti. Strokovnjaki predvidevajo, da bo Webbov teleskop deloval vsaj pet let, optimistično pričakujejo deset.
