NENAVADNO

Sežig moža v puščavi: najbolj nora zabava na svetu

Objavljeno 21. september 2019 18.40 | Posodobljeno 21. september 2019 18.40 | Piše: Veso Stojanov

Za to druženje vsako leto sredi puščave na severu Nevade postavijo mesto, poimenovano Black Rock City

Iskanje navdiha FOTO: REUTERS
S sežigom velike lesene skulpture se je v puščavi Black Rock na severozahodu Nevade, kakih 160 kilometrov severno od Rena, končala letošnja najbolj nenavadna in nora zabava na svetu – Burning Man. S seboj udeleženci prinesejo vse, kar potrebujejo za več kot teden dni življenja v puščavi, od šotorov, materiala za gradnjo bolj ali manj nenavadnih, nekateri jim pravijo celo futurističnih prevoznih sredstev, s katerimi se potem podijo po razbeljenem nevadskem pesku, pa seveda do naprav in materiala za umetniško izražanje. Gre za devetdnevno druženje v ekscentričnih oblačilih, svobodnem ustvarjanju bolj ali manj umetniških stvaritev, spontanih glasbenih dogodkov, plesa in kar je morda še najpomembnejše, divje zabave. Za to druženje vsako leto sredi puščave postavijo mesto, poimenovano Black Rock City, kjer se vse dogaja.

1300 evrov stanejo najdražje vstopnice.

Deset načel

Je nekakšen družbeni in kulturni eksperiment, ki temelji na desetih načelih, ki jih morajo spoštovati vsi udeleženci (letos jih je bilo več kot 70.000): kreativnost, popolno samozaupanje, radikalno umetniško izražanje, čut za druženje, družbena odgovornost, darovanje, preziranje potrošništva, sodelovanje, neposrednost in še ekološki princip, da za seboj ne smeš pustiti nobene sledi. Prireditev nima uradnega programa, kaj šele seznama nastopajočih, vse naj bi se zgodilo spontano, v skladu s trenutnim navdihom udeležencev.
image
Eno od odbitih prevoznih sredstev v Black Rock Cityju FOTO: REUTERS

Ker gre za svojevrstno kulturniško in ustvarjalno komuno s posebnimi pravili, je zanimivo, da je vse zastonj, saj udeležence spodbujajo k delitvi dobrin – hrane, vode, pijače … Zato v času tega svojevrstnega kampa v Black Rock Cityju ne boste videli nobenega trgovanja ali prodajanja – denar udeleženci potrebujejo le za kavo in led –, ljudje zastonj preizkušajo vino, se masirajo in sodelujejo v vrsti drugih aktivnosti. Čeprav so mamila prepovedana, do njih ni težko priti, saj tudi zanje velja pravilo darovanja in medsebojnega druženja. Ljudje, ki se devet dni družijo na playi, kot so poimenovali središče dogajanja, lahko s seboj prinesejo vse, kar želijo, ali pa tudi nič. Praviloma vsi prinesejo vse, kar je potrebno za devetdnevni totalni žur. Tisti, ki se festivala prvič udeležujejo, morajo prestati svojevrsten krst – pol ure se morajo valjati po puščavskem pesku.

Začetki

In kako se je vse skupaj začelo? Umetnica Mary Grauberger iz San Francisca je konec sedemdesetih in v začetku osemdesetih let na tamkajšnjih plažah v sklopu svojih umetniških projektov zbirala lesene predmete, ki jih je morje naplavilo, iz njih naredila skulpture in jih v čast poletnega solsticija oziroma sončevega obrata s skupino prijateljev zažgala. Graubergerjeva pri tem početju ni bila prav vztrajna. Ko se je odločila, da bo prenehala, je na njeno mesto vskočil Larry Harvey, ki se je s prijateljem Jerryjem Jamesom dogovoril, da bosta iz lesa naredila skulpturo človeka, poimenovali so ga kar The Man, in jo leta 1986 na plaži Baker, prav tako v času poletnega solsticija, tudi zažgali. Goreči mož oziroma Burning man je sprva na plažo Baker privabil le manjšo skupino ljudi, šlo je za bolj ali manj iste prijatelje, ki so se udeleževali že podobnih umetniških stvaritev Graubergerjeve, a se je z leti število udeležencev tako povečevalo, da je policija iz San Francisca leta 1990 prepovedala sežiganje moža na plaži Baker.
image
Skulptura moža, ki čaka na sežig. FOTO: REUTERS

V približno istem času se je Harveyjevega umetniškega projekta udeležila tudi skupina umetnikov in svobodomiselnih ljudi, ki so se imenovali Kakofonična družba (Cacophony Society) in so po San Franciscu izvajali razne kulturne, umetniške in druge performanse, ki z umetnostjo sicer niso imeli tesnejše povezave. V medijih so pisali, da so imeli anarhistične nagibe. V začetku devetdesetih let so šli v puščavo Black Rock v Nevado in s seboj so hoteli vzeti tudi več kot trideset metrov veliko leseno skulpturo moža. Tam so oblikovali »začasno dadaistično avtonomno območje«. Njihovo bivanje v puščavi se je končalo na dan, ki so ga poimenovali slab dan v Black Rocku (Bad day at Black Rock), njegov vrhunec pa je bil požig moža in s tem je bil rojen festival Burning man. Prvega požiga skulpture se je udeležilo okoli 80 ljudi, med njimi seveda tudi Harvey in ustanovitelj kakofonistov John Law, ki zdaj uradno veljata za soustanovitelja festivala Burning man.

Magnet svobode

Harveyju, ki je lani umrl, in Lawu je vse do danes uspelo narediti pravi hit dogodek za ljudi, ki si želijo devet dni početi vse tisto, česar v normalnem življenju ne bi, ali jim tega ne bi pustili, v puščavi pa si pač lahko dajo duška. Popolna svoboda brez okov je v modernem svetu magnet, ki privlači mnoge. V Združenih državah Amerike mnogi vidijo festival Gorečega moža kot nadaljevanje hipijevskega gibanja oziroma gibanja proti etablirani kulturi, ki je bilo tako značilno za šestdeseta leta prejšnjega stoletja.
image
Skulptura moža, ki so jo zažgali pred tremi leti. FOTO: REUTERS

A kljub modernem načinu hedonizma, posthipijevskem vzdušju in formalnem območju brez denarja povsem brez njega ne gre. Zaradi vse večjega zanimanja za to zabavo so organizatorji, zdaj je to neprofitna organizacija Burning man Project, za katero stoji podjetje Black Rock City, že pred leti začeli pobirati vstopnino. Za letošnji festival so morali obiskovalci kupiti vstopnice, njihova cena pa se je raztezala od nekaj manj kot 400 do 1300 evrov. Skupni stroški, ki jih imajo obiskovalci nevadske puščave, po ocenah nekaterih ameriških medijev znašajo od 1500 pa vse tja do 20.000 evrov. V te izdatke so vključeni vstopnina, hrana, prevoz, oblačila oziroma kostumi za žur in darila za druge udeležence. Čeprav zadeva ni najcenejša, je bilo denimo lani prodanih kar 26.000 vstopnic v samo pol ure. Najdražje so vstopnice, ki jih dajo v predprodajo, letos so jih spustili sredi marca in cena prvih 4000 je znašala 1300 evrov.

70.000 udeležencev je bilo letos na festivalu Burning man.

Bogataši

Vsako leto je festival posvečen temi, ki nosi globlje sporočilo. Tema letošnjega žura so bile metamorfoze, kot je praznovanje sprememb in raziskovanje neznanega, so zapisali na spletni strani organizatorja. Lani je bilo vse pod vplivom gesla Jaz, robot, kot počastitev Isaaca Assimova in njegovih znanstvenofantastičnih zgodb. Pred dvema letoma se se predajali radikalnim ritualom, še pred tem je bil ves dogodek posvečen Leonardu Da Vinciju in njegovim delavnicam. To pomeni, da je priporočljivo, če so kostumi, prevozna sredstva, oblačila, umetniške stvaritve v skladu z vsakoletno temo.
image
Udeleženka FOTO: guliver/GETTY IMAGES

Ker je postala puščavska zabava tako popularna ravno zaradi svoje nekonvencionalnosti, avantgardnosti, tudi odštekanosti, privlači vse več zvezdnikov in bogatašev. Postala je zabava, na kateri moraš biti. Zato so v zadnjih letih v puščavskem pesku Black Rocka dneve preživljali tudi ustanovitelj in direktor Tesle in SpaceX Elon Musk, tudi ustanovitelj Facebooka Mark Zuckerberg je priletel s helikopterjem za en dan v Black Rock City in je udeležencem delil popečene sendviče s sirom, burner, kot se ljubkovalno imenujejo udeleženci, je bil tudi direktor Amazona Jeff Bezos, pa ustanovitelja Googla Larry Page in Sergey Brin. Festival je zelo popularen prav pri novi tehnološki eliti informacijskih milijarderjev in milijonarjev. Musk je denimo dejal, da tisti, ki ni bil tam, ne ve, kaj zamuja. Mnogi bogati udeleženci v zadnjem času zgradijo svojo četrt, ki jo poimenujejo Pot milijarderjev, v njej postavijo velikanske šotore, kot so denimo mongolske jurte, v katerih so celo klimatske naprave, s seboj pripeljejo svoje kuharje in podoben luksuz. Zato so se v zadnjih dveh letih okrepile kritike, da ti ljudje kvarijo pravi duh festivala, da kršijo načela, na katerih Burning man temelji. Že pokojni soustanovitelj Larry Harvey je na te kritike odgovarjal, da nikogar ne bi smeli ocenjevati po bogastvu, ki ga udeleženci prinesejo s seboj na žur, kritičen pa je bil do bogatašev, ker so začeli kršiti načela festivala, saj so se izolirali in ne delijo svojih dobrin z drugimi.
image
Black Rock City, mesto, ki ga vsako leto na novo postavijo za devet dni. FOTO: REUTERS
Deli s prijatelji