ODPELJE JIH LE ŠE POGREBNA SLUŽBA

Zdravnik Samo Zver: Vse skupaj bi nekam poslal in odnehal

Zdravstvo ne sme biti podrejeno virusu, se strinjajo strokovnjaki.
Fotografija: Dr. Samo Zver, predstojnik hematologije. FOTO: Voranc Vogel, Delo
Odpri galerijo
Dr. Samo Zver, predstojnik hematologije. FOTO: Voranc Vogel, Delo

Dostop do zdravstvenih storitev se je v zadnjih mesecih poslabšal. Kljub temu da zdravstveno osebje vseskozi opozarja, da bolniki ne smejo postati kolaterarna škoda covida 19, se po izkušnjah zdravstva in izpovedi ljudi, kaže drugače.

»Mnogi so nad zdravstvom že obupali in več je nenadnih srčnih smrti. K nam pridejo ljudje, ki imajo že več dni težave s srcem in potem jih odpelje le še pogrebna služba,« je na okrogli mizi v organizaciji Združenja slovenskih organizacij bolnikov z rakom Onko Net pojasnila družinska zdravnica Danica Rotar Pavlič, ki je predsednica odbora Združenja zdravnikov družinske medicine SZD. Poleg povečanega števila srčnih bolnikov, pa je predstojnik Kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana Samo Zver razkril, da že dva meseca niso zabeležili novih bolnikov z levkemijo.



Rotar Pavličeva je opozorila, da so ljudje v času pandemije začeli jemati zdravila na lastno pest, zato so zaradi zapletov obiskovali svoje osebne zdravnike. Veliko je bilo tudi poslabšanja duševnega zdravja, shizofrenij, poslabšanja demenc ... »Vse se je nagrmadilo na primarno raven,« je opozorila Pavličeva in svojce ranljivih skupin opozorila, naj bolnika ne izpostavljajo nevarnostim potencialne okužbe s covidom 19, če so bili sami na večjih zabavah, potovanju po Dalmaciji ...

Zdravnica družinske medicine Danica Rotar Pavlič. FOTO: Leon Vidic, Delo
Zdravnica družinske medicine Danica Rotar Pavlič. FOTO: Leon Vidic, Delo
Dosedanje izkušnje na oddelku za hematologijo so bila dobra osnova, da so na oddelku znali hitro odzvati na epidemijo, saj je »novi koronavirus le eden od virusov poleg ostalih naših znancev virusov, ki se jih lotevamo že leta. A zdaj je ta bolezen še za zraven in jo je treba jemati z vso resnostjo,« je pojasnil Zver, ki si ne predstavlja, kako bodo čez mesec ali dva zagotavljali zdravstveno osebje, sestre in podporno ekipo, ki je mlada in ima doma družino. »Ko dobi mož medicinske sestre vročino, bo zdaj ta morala ostati doma,« je pojasnil Zver in dodal, da bo treba urediti finančne reči, saj izplačilo karantene ni za vse enako.

Predstojnik Kliničnega oddelka za gastroenterologijo UKC Ljubljana Borut Štabuc je opozoril, da se jim je po koncu epidemije število napotiteljev na oddelek povečal kar za trikrat. »Kar naenkrat ni več napotnic samo za hitro, temveč le še za zelo hitro. S tem pa presegamo določene dopustne čakalne dobe.«

Zver je poudaril, da je covid 19 ustavil medicino na vseh ravneh, kar je večja nevarnost, kot si predstavljamo. »Študente smo poslali domov, kljub temu da bi nekateri lahko kmalu postali zdravniki, pedagoško in raziskovalno delo stoji, totalni mrk je pri nabavi novejših tehniških strojev. Prijemlje me, da bi vse skupaj nekam poslal in odnehal.«


Kje so rešitve?


Ker je vse več pritožb bolnikov, da je motena dostopnost do zdravnikov in ustanov, da telefoni zdravnikov zvonijo v prazno, se vse bolj ponuja možnost telemedicine, informacijsko tehnologije oziroma pogovora z zdravnikom prek e-pošte. Sistem je treba še nadgraditi, ker ni primeren za vse bolnike, a bi s tem lahko zmanjšali pritisk na družinsko medicino. Ni torej vedno nujno, da bolnik obišče zdravnika, a v primeru potencialnega rakavega bolnika so bili sogovorniki mnenja, da za onkološke bolnike čakalne dobe ne sme biti.

Kako je popolna ustavitev javnega življenja vplivala na rakave bolnike, bo znano šele čez pet let.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije