GROŽNJE ZDRAVNIKOM
Zdravnici grozila s smrtjo, pacientu v ambulanti iz kovčka gledal nož
Več primerov v preteklosti se je že končalo na najbolj tragični način.
Odpri galerijo
Zdravniki so deležni groženj, zmerljivk, udarcev in tudi groženj s smrtjo (simbolična fotografija). FOTO: Blaž Samec, Delo
Od začetka epidemije so medijsko bolj izpostavljeni epidemiologi in drugi strokovnjaki deležni številnih groženj. Bojana Beović, Milan Krek, Mateja Logar ... Te je pred dnevi prejela tudi zdravnica Urška Bačovnik Janša, žena predsednika vlade Janeza Janše. Številne primere policija preiskuje.
Vodja vladne posvetovalne skupine za covid 19 pri ministrstvu za zdravje Mateja Logar je za Odmeve na RTV Slovenija razkrila, da prejema vsakodnevna sporočila z grožnjami in zmerljivkami, štirikrat je grožnje prijavila policiji. O žalitvah, udarcih in grožnjah s smrtjo je v Odmevih spregovorila zdravnica Nena Kopčavar Guček. Naštela je nekaj primerov groženj. En tak primer je bila ženska, ki je prišla k pediatrinji svoje hčere in zahtevala potrdilo, da tej v šoli ne bi bilo treba nositi maske. Deklica merilom ni ustrezala, mati pa je zdravnico poniževala in vpila nanjo, na koncu pa dodala, da je pripravljena za svojega otroka tudi ubijati.
Neka pacientka v ambulanti družinske medicine ni bila zadovoljna s postavljenimi mejami za izolacijo od ministrstva za zdravje in NIJZ in je vpila, žalila ter metala predmete. Na koncu pa je posvarila zdravnico, ki ima tri otroke, naj njeni otroki pazijo, da ne bodo ostali brez matere.
Kopčavar Gučkova je omenila še primer višje medicinske sestre, ki dela na odvzemnem mestu za brise, in ji je eden izmed pacientov razlagal, da se bris jemlje čisto spredaj iz nosu, »vendar se klasičen bris jemlje v zadnjem zgornjem delu žrela, zato imajo ti kolegi nekajurno posebno izobraževanje. Ko je vzela bris, jo je pacient precej močno udaril po roki.« Še v času pred covidom pa je v ambulanto ene izmed njenih kolegic prišel pacient, ki je imel s seboj diplomatski kovček, ki pa se ni povsem zaprl, saj je iz njega je gledal nož. Omenila je tudi primer mladeniča, ki mu je lepotni kirurg šival obraz, pa mu je zabrusil, naj pazi, kaj dela, sicer ga bo njegov oče … »Predstavljate si, da morate po takšnem stavku z mirno roko delati.«
Kopčavar Gučkova je opozorila, da so se taki primeri v zdravstvu dogajali že prej in spomnila na dva izmed najbolj tragičnih primerov; leta 2007 je pacient na Kotnikovi ulici Ljubljana sredi dneva z bajonetom zabodel zobozdravnico Senko Špoljar do smrti. Leta 2016 pa je na urologa Luisa Guillerma Martineza Bustamanteja v izolski splošni bolnišnici streljal 70-letnik, ki je nato pištolo usmeril tudi v 43-letnega policista, ta je kasneje v bolnišnici umrl. Moški je na parkirišču streljal na policijste, ki so prihiteli, ti pa so odgovorili z ognjem in strelca ustrelili. Leta 2014 pa je 55-letnik na Psihiatrični kliniki Ljubljana z nožem napadel zdravnico Jeleno Ristič Ilić.
Vodja vladne posvetovalne skupine za covid 19 pri ministrstvu za zdravje Mateja Logar je za Odmeve na RTV Slovenija razkrila, da prejema vsakodnevna sporočila z grožnjami in zmerljivkami, štirikrat je grožnje prijavila policiji. O žalitvah, udarcih in grožnjah s smrtjo je v Odmevih spregovorila zdravnica Nena Kopčavar Guček. Naštela je nekaj primerov groženj. En tak primer je bila ženska, ki je prišla k pediatrinji svoje hčere in zahtevala potrdilo, da tej v šoli ne bi bilo treba nositi maske. Deklica merilom ni ustrezala, mati pa je zdravnico poniževala in vpila nanjo, na koncu pa dodala, da je pripravljena za svojega otroka tudi ubijati.
Zdravnica Nena Kopčavar Guček. FOTO: RTV Slovenija
Kopčavar Gučkova je omenila še primer višje medicinske sestre, ki dela na odvzemnem mestu za brise, in ji je eden izmed pacientov razlagal, da se bris jemlje čisto spredaj iz nosu, »vendar se klasičen bris jemlje v zadnjem zgornjem delu žrela, zato imajo ti kolegi nekajurno posebno izobraževanje. Ko je vzela bris, jo je pacient precej močno udaril po roki.« Še v času pred covidom pa je v ambulanto ene izmed njenih kolegic prišel pacient, ki je imel s seboj diplomatski kovček, ki pa se ni povsem zaprl, saj je iz njega je gledal nož. Omenila je tudi primer mladeniča, ki mu je lepotni kirurg šival obraz, pa mu je zabrusil, naj pazi, kaj dela, sicer ga bo njegov oče … »Predstavljate si, da morate po takšnem stavku z mirno roko delati.«
Smrtonosni pacienti
Kopčavar Gučkova je opozorila, da so se taki primeri v zdravstvu dogajali že prej in spomnila na dva izmed najbolj tragičnih primerov; leta 2007 je pacient na Kotnikovi ulici Ljubljana sredi dneva z bajonetom zabodel zobozdravnico Senko Špoljar do smrti. Leta 2016 pa je na urologa Luisa Guillerma Martineza Bustamanteja v izolski splošni bolnišnici streljal 70-letnik, ki je nato pištolo usmeril tudi v 43-letnega policista, ta je kasneje v bolnišnici umrl. Moški je na parkirišču streljal na policijste, ki so prihiteli, ti pa so odgovorili z ognjem in strelca ustrelili. Leta 2014 pa je 55-letnik na Psihiatrični kliniki Ljubljana z nožem napadel zdravnico Jeleno Ristič Ilić.
