DOBRODELNO
Zaradi srčnežev jim spet sveti luč
Družina Škedelj ni plačala položnic, odklopili so jim elektriko. Meso se je pokvarilo, njihova stiska ganila mnoge.
Odpri galerijo
Verjamejo, da se jim pišejo boljše časi.
»Dragi facebook ljudje, prijatelji, neprijatelji ... Včasih je boljše, da se brigam(o) zase ... Ampak jaz ne morem mimo objav očeta štiričlanske družine, ki živijo brez elektrike od 20. februarja letos in v trenutno slabih razmerah.
Dan za dnem gledam objave Silvestra Škedlja o prodaji stvari za delo, s katerimi bi človek lahko kasneje zaslužil kak cekin, objave o družinski krizi, oddam dom brez elektrike ... Jaz tega ne morem več gledati, sedeti križem rok in si misliti, ah, bo že, naj se znajde itd. Zatorej, če je še kdo kje istega mišljenja kot jaz, naj se pofočka v komentar ali zasebno sporočilo, da bomo Silvu in njegovim pomagali po najboljših močeh,« je pred tedni na facebooku zapisal eden od občanov Šentjerneja in sprožil pravo akcijo, ki je prižgala nekaj upanja za družino Silvestra Škedlja, njegovo partnerico Matejo, hčerko Mojco in sina Jakoba.
Živijo v občini Šentjernej, v vasi Vrbovce, nekaj kilometrov iz občinskega središča. »Tu sem se rodil leta 1969,« nam pove Silvo, ki pa je pri 14 letih že šel od doma. Čeprav je upal, da bo ostal doma in delal, z očetom nista našla skupnega jezika.
»Pri 14 letih me je oče dobesedno brcnil v rit, pa sem šel od doma,« z grenkobo pove Silvo, ki pa ni tarnal, znašel se je. Vse mogoče je delal, tudi v podjetju za izdelavo strešnikov je bil zaposlen, najbolje pa se je znašel v delu v gozdu. Vmes je nekaj let živel v Šmarjeti in si z nekdanjo partnerico ustvaril družino, rodila sta se jima dva otroka, a sta se leta 2011 razšla. »Vrnil sem se domov,« nadaljuje Silvo, ki ga je doma pričakala mama, ki jo je leta 1991 kap po desni strani, oče pa je umrl 2006. »Hotel sem le dokazati, da lahko in zmorem delati. Mama je to spoznala in mi dala zapisati kmetijo,« pove Silvo, ki je vmes spoznal Matejo, s katero sta skupaj in se družno trudita za boljši jutri.
Silvo se zaveda svojih napak iz preteklosti, v mladosti je imel precej nesreč z motorjem. Zase pravi, da ni ravno optimalnega zdravja. »Dva dni lahko delam, potem potrebujem kak dan počitka, z mojimi mažami si pomagam,« še prizna.
Zaradi svojega stanja in statusa ne more redno plačevati preživnine za dva otroka iz prvega zakona, zato je moral pred sodnika, celo zaprli so ga za tri mesece. Za svoje napake plačuje ceno, a se ne da. Mateja in otroka mu dajejo voljo in željo, da poskrbi za lepše življenje, kot ga je imel sam. Staro hišo je preuredil, ob vseh stroških pa zmanjka za položnice. Tudi zato so jim 19. februarja odklopili elektriko. Da bi zagotovil sredstva za vnovičen priklop, je začel prek facebooka prodajati vse – tudi nakladalko. Ko je človek obupan, stori vse, zato obsojanje ni potrebno.
Pa so se našli dobri ljudje iz uvoda članka ter poskrbeli, da je Rdeči križ dobil nakazilo, strošek priklopa bo poravnan, Silvo in Mateja sta plačala zaostale obveznosti pa tudi dobavitelja elektrike sta zamenjala. »Pri izkopu za omarico je pomagal prijatelj, čigar družini sem pomagal že pred leti.
Nekateri ljudje ne pozabijo,« ne skriva hvaležnosti, da so po dveh mesecih le dobili elektriko. Vmes se je žal pokvarila skrinja, polna mesa. »Luč smo imeli zvečer, ko smo prižgali agregat. Pa se je tudi ta večkrat spraznil. Jakob je ravno začel gledati risanko, pa je crknil agregat, Jakob pa v jok. Ni prijetno, na srečo pa je to zdaj preteklost,« se v daljavo, v boljši jutri, ozre Silvo.
Ko bo novejši traktor pri hiši, bo lažje.
Dan za dnem gledam objave Silvestra Škedlja o prodaji stvari za delo, s katerimi bi človek lahko kasneje zaslužil kak cekin, objave o družinski krizi, oddam dom brez elektrike ... Jaz tega ne morem več gledati, sedeti križem rok in si misliti, ah, bo že, naj se znajde itd. Zatorej, če je še kdo kje istega mišljenja kot jaz, naj se pofočka v komentar ali zasebno sporočilo, da bomo Silvu in njegovim pomagali po najboljših močeh,« je pred tedni na facebooku zapisal eden od občanov Šentjerneja in sprožil pravo akcijo, ki je prižgala nekaj upanja za družino Silvestra Škedlja, njegovo partnerico Matejo, hčerko Mojco in sina Jakoba.
Od doma pri 14
Živijo v občini Šentjernej, v vasi Vrbovce, nekaj kilometrov iz občinskega središča. »Tu sem se rodil leta 1969,« nam pove Silvo, ki pa je pri 14 letih že šel od doma. Čeprav je upal, da bo ostal doma in delal, z očetom nista našla skupnega jezika.
Dva dni lahko delam, potem potrebujem kak dan počitka, z mojimi mažami si pomagam.
»Pri 14 letih me je oče dobesedno brcnil v rit, pa sem šel od doma,« z grenkobo pove Silvo, ki pa ni tarnal, znašel se je. Vse mogoče je delal, tudi v podjetju za izdelavo strešnikov je bil zaposlen, najbolje pa se je znašel v delu v gozdu. Vmes je nekaj let živel v Šmarjeti in si z nekdanjo partnerico ustvaril družino, rodila sta se jima dva otroka, a sta se leta 2011 razšla. »Vrnil sem se domov,« nadaljuje Silvo, ki ga je doma pričakala mama, ki jo je leta 1991 kap po desni strani, oče pa je umrl 2006. »Hotel sem le dokazati, da lahko in zmorem delati. Mama je to spoznala in mi dala zapisati kmetijo,« pove Silvo, ki je vmes spoznal Matejo, s katero sta skupaj in se družno trudita za boljši jutri.
Od napak ne beži
Silvo se zaveda svojih napak iz preteklosti, v mladosti je imel precej nesreč z motorjem. Zase pravi, da ni ravno optimalnega zdravja. »Dva dni lahko delam, potem potrebujem kak dan počitka, z mojimi mažami si pomagam,« še prizna.
Ara za nov traktor»Veliko delam v gozdu, številnim pomagam pri spravilu drv,« pove, kako dobi denar. Pri delu v gozdu mu je v pomoč Mateja, poguma in odločnosti jima ne manjka. Rada bi še močnejši traktor, pred časom sta na razpisu dobila 5000 evrov, nekaj sta že zaarala za rabljen traktor, ki bo prišel s Koroškega. Silvo upa, da bo z njim še bolj konkurenčen, rad bi si uredil svoj delovnopravni status, upata tudi, da bi se za Matejo našlo kako delo.
Zaradi svojega stanja in statusa ne more redno plačevati preživnine za dva otroka iz prvega zakona, zato je moral pred sodnika, celo zaprli so ga za tri mesece. Za svoje napake plačuje ceno, a se ne da. Mateja in otroka mu dajejo voljo in željo, da poskrbi za lepše življenje, kot ga je imel sam. Staro hišo je preuredil, ob vseh stroških pa zmanjka za položnice. Tudi zato so jim 19. februarja odklopili elektriko. Da bi zagotovil sredstva za vnovičen priklop, je začel prek facebooka prodajati vse – tudi nakladalko. Ko je človek obupan, stori vse, zato obsojanje ni potrebno.
Jok, ker ni delal agregat
Pa so se našli dobri ljudje iz uvoda članka ter poskrbeli, da je Rdeči križ dobil nakazilo, strošek priklopa bo poravnan, Silvo in Mateja sta plačala zaostale obveznosti pa tudi dobavitelja elektrike sta zamenjala. »Pri izkopu za omarico je pomagal prijatelj, čigar družini sem pomagal že pred leti.
14je bil star, ko ga je oče dobesedno brcnil v rit in je moral od doma, čeprav je upal, da bo ostal in delal na kmetiji.
Nekateri ljudje ne pozabijo,« ne skriva hvaležnosti, da so po dveh mesecih le dobili elektriko. Vmes se je žal pokvarila skrinja, polna mesa. »Luč smo imeli zvečer, ko smo prižgali agregat. Pa se je tudi ta večkrat spraznil. Jakob je ravno začel gledati risanko, pa je crknil agregat, Jakob pa v jok. Ni prijetno, na srečo pa je to zdaj preteklost,« se v daljavo, v boljši jutri, ozre Silvo.
