POZEBA

V Vipavski dolini letos ne bo sadja

Pravijo, da je stanje zelo slabo in da bo škoda zelo velika.
Fotografija: Vipavska dolina. FOTO: Getty Images
Odpri galerijo
Vipavska dolina. FOTO: Getty Images

Spomladanska pozeba v času cvetenja sadnega drevja je odnesla letošnjo letino češenj, marelic, breskev, kakijev in kivija v Vipavski dolini. Prav tako je zelo malo sadja dozorelo v Goriških brdih. Sadna drevesa pa potrebujejo nego in zaščito, da bodo lahko obrodila v prihodnjem letu.

»Stanje je zelo slabo, če govorimo o škodi, pa je ta zelo velika,« je za STA povedal svetovalec specialist za sadjarstvo in oljkarsvo pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica Vasja Juretič in dodal, da je nekaj območij, ki jih je pozeba zaobšla, tako da je na trgu vendarle nekaj slovenskega sadja.

Letino češenj je dodatno prizadelo obilno deževje v maju, ko dozorevajo zgodnje sorte. Trenutno dozorevajo marelice in zgodnje vrste breskev, vendar so količine resnično majhne v primerjavi s tistimi, ki jih vipavski in briški sadjarji pridelajo ob normalnih letinah in jih lahko ponudijo slovenskim potrošnikom.

»Stanje v Vipavski dolini je res zelo slabo. Izkazalo se je, da lahko pričakujemo res zelo majhne količine jabolk in hrušk, nekaj je tudi aktinidije, ki je sicer odgnala, vendar je treba počakati. Vemo namreč, da nekaj cvetov še ne pomeni, da bo pridelek tudi dozorel, saj se v razvoju ploda lahko še marsikaj zgodi in plod predčasno odpade,« je še povedal Juretič.

Obilo dela za sadjarje


Zelo slabo kaže tudi pri letošnjem pridelku kakijev, kjer so bila vsa drevesa pomrznjena in se šele zdaj obnavljajo iz spečih brstov. »Ponovno bo treba vzgojiti krošnje in porezati ves star ter pomrznjen les.«

Juretič je opozoril še, da morajo sadjarji, čeprav letos drevesa ne bodo obrodila, poskrbeti za vsaj minimalne tehnološke ukrepe, zaščito in namakanje v času suše. Treba je izvesti tudi poletni rez in tako odstraniti šibke brste, ki hitro rastejo namesto plodov.

V Vipavski dolini in Goriških brdih je okrog 500 hektarov intenzivnih sadovnjakov, med njimi je največ, okrog 200 hektarov, breskovih nasadov. »Medtem ko se povečujejo površine nasadov češenj in kakijev, je vse manj nasadov breskev. Marelica je za sadjarje nekoliko manj zanimiva sadna vrsta, saj prihaja do predčasnega umiranja, sušenja in propadanja dreves, vendar je za sadjarje vsaj v zgornjem delu Vipavske doline še vedno zanimiva,« je zaključil Juretič.
 

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas