»Svobodo so kaznovali s poraznim volilnim rezultatom«
Izidi današnjih referendumov kažejo, da so se volivci izrekli za dopustitev uporabe konoplje za medicinske namene in za osebno rabo, za uvedbo preferenčnega glasu na volitvah v DZ in o pravici do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Pri dveh vprašanjih se je pokazala, da so Slovenci povsem deljeni glede morebitne uvedbe.
Politični analitik Alem Maksuti je za Slovenske novice izide treh referendumov s štirimi vprašanji komentiral: »Štirje potrjeni referendumi pričajo o uspehu koalicije, predvsem predlagateljice referendumov stranke Gibanje Svoboda. Tesen izid glede legalizacije konoplje in evtanazije pa potrjujeta tezo o konservativnosti slovenskega volilnega telesa. To do neke mere sicer ne preseneča, saj se je predpostavka o liberalnosti in progresivnosti ljudi v Sloveniji večkrat izkazala za napačno - na primer pri referendumih o t.i. družinskem zakoniku.
Velja spomniti, da je v vseh štirih primerih šlo za posvetovalne referendume, kar pomeni, da je dejanska legalizacija na vseh področjih odvisna od večine v DZ. Na neki način to pomeni, da bodo iste teme aktualne tudi v prihodnje. Za legalizacijo in uspešno implementacijo zakonov na tem področju bo v prihodnje potrebno še veliko usklajevanj političnih sil iz obeh polov in ozaveščanja prebivalcev.«
Politični analitik Rok Čakš: »Posvetovalni referendumi, ki so za politiko lahko točno to in nič drugega, so z nizko udeležbo pokazali predvsem, da so jih ljudje sprejeli kot vsiljene k odločanju o povsem drugi stvari – evropskih volitvah. In za to potezo Svobodo tudi kaznovali s poraznim volilnim rezultatom. To je njihovo prvo sporočilo za politiko, da se z resnimi vprašanji, ki zahtevajo referendumsko odločanje, tako ne dela, oziroma se na referendum ne pošilja vprašanj, za katera volivci pričakujejo, da se bo glede njih politika sposobna odločiti sama.
Predvsem rezultata, ki sta tesna, to je o uporabi konoplje za osebno rabo in samomora s pomočjo, pa dajeta sporočilo politiki, da gre za temi, ki močno delita Slovence in nujno zahtevata širšo in bolj poglobljeno razpravo, ki je več kot zgolj privesek neki drugi tematiki, v tem primeru volitvam v Evropski parlament. Povedano drugače, ob tako nizki volilni udeležbi in tako tesnem rezultatu politika v resnici nima mandata ljudi, da sklicujoč na voljo ljudstva zakona, ki bi to urejala, buldožersko spravi skozi državni zbor. Drugače je edino z uvedbo preferenčnega glasu na državnozborskih volitvah, kjer je signal, da volivci to želijo in pričakujejo, jasne.«
