VEKTORSKA CEPIVA
Ste videli, kaj vse so o cepivu janssen pisali v tujini
Cepivo ameriškega proizvajalca v Sloveniji dviguje prah. Komu ga odsvetujejo v tujini?
Odpri galerijo
S cepivom janssen se je v Sloveniji cepilo 120.000 ljudi. FOTO: Dado Ruvic, Reuters
Potem ko je bil v zvezi s smrtjo mlajše bolnice postavljen sum na povezavo s cepljenjem proti covidu 19, je ministrstvo za zdravje začasno ustavilo cepljenje s cepivom janssen. Pojavljajo se vprašanja, zakaj tega niso storili v preteklih mesecih, ko je po cepljenju s tem cepivom umrla žena slovenskega diplomata v Bruslju.
Ema je tako v primeru vektorskih cepiv AstraZenece in Johnson & Johnsona poudarjala, da so cepiva varna in učinkovita, a da se v zelo redkih primerih pojavljajo lahko hudi stranski učinki, kot so denimo krvni strdki. Nekatere države znotraj EU so se odločile, da vektorskih cepiv iz previdnosti ne bodo uporabljale.
Sašo Dolenc, eden najprepoznavnejših slovenskih razlagalcev znanosti, sicer fizik in filozof, je na twitterju zapisal, da v tujini obstajajo omejitve oziroma priporočila za uporabo glede na starost prejemnika cepiva. Za cepivo janssen je po državah članicah nekaj manj posebnih priporočil kot za cepivo Astrazenece. »V Veliki Britaniji se lahko mlajši od 40 let in nosečnice cepijo le z mRNK-cepivi. Danska že več mesecev ne omogoča cepljenja z vektorskimi cepivi, razen za posebne primere. Starejšim, ki so se na Danskem cepili s cepivom janssen, sedaj ponujajo dodatni odmerek cepiva Pfizerja. Na Portugalskem, ki je vodilna po deležu cepljenih, odsvetujejo cepljenje z janssnom ženskam mlajšim od 50 let, cepivo AstraZenece pa je odsvetovano za vse mlajše od 60 let. Tudi CDC v ZDA posebej opozarja ženske, mlajše od 50 let, da predstavljajo vektorska cepiva zanje večje tveganje,« poudarja Dolenc, ki se čudi, da sta bili vektorski cepivi (janssen in vaxzevria, prej znana kot astrazeneca) sploh še na voljo za mlade ženske.
Janssen večinoma priporočajo za ljudi, starejše od 50 oziroma 60 let. Na Portugalskem in Irskem je ta doba 50 let in več, v Franciji 55 let, Nemčiji in Italiji 60. Neenotna je tudi politika glede priporočene uporabe cepiva AstraZenece. V Belgiji tako to cepivo dajejo starejšim od 41 let, v Bolgariji ga ne uporabljajo za ženske, mlajše od 60 let, pri katerih obstaja nevarnost tromboze. Na Hrvaškem, Irskem in v Estoniji to cepivo prejemajo starejši od 50 let, v Nemčiji, Italiji, Španiji in na Nizozemskem starejši od 60. Na Švedskem in Finskem je ta starost 65 let.
V Sloveniji ni omejitev glede prejemanja cepiva janssen in ga svetujejo vsem, tudi nosečnicam, nad 18 let. Med zelo redkimi neželenimi učinki se omenjajo »hudi primeri venske tromboze na neobičajnih mestih, kot so možganska tromboza venskih sinusov, splanhnična venska tromboza, pa tudi arterijska tromboza, sočasno s trombocitopenijo. Poročali so o primerih s smrtnim izidom. Do teh primerov je prišlo v prvih treh tednih po cepljenju in večinoma pri ženskah, mlajših od 60 let«.
Slovenija razmišlja, da bi iz cepilnih centrov umaknili vsa vektorska cepiva, torej poleg janssna še vaxzevrio.
Ema je tako v primeru vektorskih cepiv AstraZenece in Johnson & Johnsona poudarjala, da so cepiva varna in učinkovita, a da se v zelo redkih primerih pojavljajo lahko hudi stranski učinki, kot so denimo krvni strdki. Nekatere države znotraj EU so se odločile, da vektorskih cepiv iz previdnosti ne bodo uporabljale.
Sašo Dolenc, eden najprepoznavnejših slovenskih razlagalcev znanosti, sicer fizik in filozof, je na twitterju zapisal, da v tujini obstajajo omejitve oziroma priporočila za uporabo glede na starost prejemnika cepiva. Za cepivo janssen je po državah članicah nekaj manj posebnih priporočil kot za cepivo Astrazenece. »V Veliki Britaniji se lahko mlajši od 40 let in nosečnice cepijo le z mRNK-cepivi. Danska že več mesecev ne omogoča cepljenja z vektorskimi cepivi, razen za posebne primere. Starejšim, ki so se na Danskem cepili s cepivom janssen, sedaj ponujajo dodatni odmerek cepiva Pfizerja. Na Portugalskem, ki je vodilna po deležu cepljenih, odsvetujejo cepljenje z janssnom ženskam mlajšim od 50 let, cepivo AstraZenece pa je odsvetovano za vse mlajše od 60 let. Tudi CDC v ZDA posebej opozarja ženske, mlajše od 50 let, da predstavljajo vektorska cepiva zanje večje tveganje,« poudarja Dolenc, ki se čudi, da sta bili vektorski cepivi (janssen in vaxzevria, prej znana kot astrazeneca) sploh še na voljo za mlade ženske.
Janssen večinoma priporočajo za ljudi, starejše od 50 oziroma 60 let. Na Portugalskem in Irskem je ta doba 50 let in več, v Franciji 55 let, Nemčiji in Italiji 60. Neenotna je tudi politika glede priporočene uporabe cepiva AstraZenece. V Belgiji tako to cepivo dajejo starejšim od 41 let, v Bolgariji ga ne uporabljajo za ženske, mlajše od 60 let, pri katerih obstaja nevarnost tromboze. Na Hrvaškem, Irskem in v Estoniji to cepivo prejemajo starejši od 50 let, v Nemčiji, Italiji, Španiji in na Nizozemskem starejši od 60. Na Švedskem in Finskem je ta starost 65 let.
V Sloveniji ni omejitev glede prejemanja cepiva janssen in ga svetujejo vsem, tudi nosečnicam, nad 18 let. Med zelo redkimi neželenimi učinki se omenjajo »hudi primeri venske tromboze na neobičajnih mestih, kot so možganska tromboza venskih sinusov, splanhnična venska tromboza, pa tudi arterijska tromboza, sočasno s trombocitopenijo. Poročali so o primerih s smrtnim izidom. Do teh primerov je prišlo v prvih treh tednih po cepljenju in večinoma pri ženskah, mlajših od 60 let«.
Slovenija razmišlja, da bi iz cepilnih centrov umaknili vsa vektorska cepiva, torej poleg janssna še vaxzevrio.
