VISOKA GLOBA

Ste bili žrtev 'policizma'? Ustavni pravnik ogorčen

Veste, kdaj vas sme policist ustaviti in vas identificirati?
Fotografija: Teršek del policije obtožuje prakse, ki jo imenuje policizem. FOTO: Roman Šipić, Delo
Odpri galerijo
Teršek del policije obtožuje prakse, ki jo imenuje policizem. FOTO: Roman Šipić, Delo

Nesojeni ustavni sodnik Andraž Teršek je prepričan, da so primeri, ko policisti »brez posebnega, stvarno utemeljenega razloga« ugotavljajo, ali imamo pri sebi veljavni osebni dokument, »očitna in groba kršitev ustavnih pravic in svoboščin ljudi. Je arbitrarni in samovoljni poseg v osebno dostojanstvo, zasebnost in splošno svobodo ravnanja. Ni združljiv s konceptom sodobne ustavne demokracije, sodobnim ustavništvom in vladavino prava.« Tako je zapisal februarja v kolumni, ki jo je sedaj ponovno delil na svojem facebooku.

V mislih je s policisti

Pravni filozof je zapisal, da se je tudi njemu že zgodilo, da so ga policisti ustavili in preverjali, ali ima pri sebi veljaven dokument.
»Trdim, da – z ustavnopravnega vidika – patrulja nikdar ne bi smela ustaviti človeka na cesti samo zato, da ga legitimira; da preveri, ali ima pri sebi veljavni osebni dokument. Razlogi za ugotavljanje identitete so navedeni v 40. členu Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol). Sklicevanje na določbo 3. člena Zakona o osebni izkaznici (ZOIzk-1), sam po sebi, ne more biti ne ustavno dopustni ne zakoniti razlog za zaustavitev in identifikacijsko legitimiranje svobodne osebe. Pravico policije, da to stori, je treba najprej presojati glede na pogoje iz ZNPPol. Še preden se o tem postavi temeljno vprašanje pred obličjem same ustave, njenih določb in njene (z razlago konkretizirane) vsebine. Vodilo za dopustno ravnanje policije v tem oziru, torej dovolitev in upravičenje za legitimiranje, je konkretizirano v ZNPPol,« meni in zapis zaključuje s prošnjo vsem akterjem, »ki lahko k temu aktivno prispevajo, da storijo vse, kar je v njihovi moči, da se ta praksa (imenujem jo 'policizem'), ki jo izvaja (le) določen del policistov, KONČNO PRENEHA, KONČA! Zelo – in povsem nepotrebno – škoduje ugledu in avtoriteti policije kot celote.« Dodaja še, da je v mislih s tistimi policisti, »kadar so tako ali drugače »prisiljeni« v početja, ki niso združljiva s sodobno ustavno demokracijo, vladavino prava, demokratično svobodo in človekovimi pravicami. S prepričanjem, da jim je ob tem več kot neprijetno, a nimajo izbire, nimajo izhoda.«



Policija pojasnjuje, kdaj lahko identificirajo, s katerimi dokumenti se lahko identifciramo in ali vas lahko policist privede na postajo.

Andraž Teršek je v DZ dobil premalo glasov, da bi postal ustavni sodnik. FOTO: Jože Suhadolnik
Andraž Teršek je v DZ dobil premalo glasov, da bi postal ustavni sodnik. FOTO: Jože Suhadolnik
Kdaj lahko policist ugotavlja identiteto osebe?

Zakon o nalogah in pooblastilih policije natančno določa pogoje za ugotavljanje identitete. To pooblastilo se uporablja tako pri represivnem kot preventivnem delovanju policije. Policisti smejo ugotavljati identiteto sebe, ki:
– jo je treba privesti ali pridržati;
– vstopa v območje, na kraj, v prostor, objekt ali okoliš, kjer je gibanje prepovedano ali omejeno, ali se tam nahaja;
– je na območju, v kraju ali objektu, kjer se izvajajo ukrepi za iskanje ali izsleditev storilca kaznivega dejanja ali prekrška ali predmetov in sledi, ki so pomembni za kazenski postopek ali postopek o prekršku;
– z obnašanjem, ravnanjem ali zadrževanjem na določenem kraju ali ob določenem času vzbuja sum, da bo storila, izvršuje ali je storila kaznivo dejanje ali prekršek;
– je po opisu podobna iskani osebi;
– z obnašanjem, ravnanjem ali zadrževanjem na določenem kraju ali v določenem času vzbuja sum, da je otrok ali mladoletnik na begu od doma ali iz vzgojno-varstvene ustanove ali se je izgubil;
– je očitno nebogljena in je ugotavljanje identitete nujno za zagotovitev pomoči;
– bi lahko dala koristne podatke za opravljanje policijskih nalog.

Policisti smejo ugotavljati identiteto osebe in posredovati njene podatke tudi na upravičeno zahtevo uradnih oseb državnih organov ter nosilcev javnih pooblastil, če je to nujno za izvajanje pooblastil teh uradnih oseb ali za zagotavljanje njihove varnosti. Prav tako smejo policisti izvesti to pooblastilo tudi na upravičeno zahtevo državljana, ki izkazuje premoženjsko in nepremoženjsko škodo, telesno poškodbo, sum storitve kaznivega dejanja ali prekrška in v podobnih primerih ter tako ugotovljene podatke posredovati upravičencu, ki izkaže pravni interes za uveljavljanje pravic pred sodnimi ali državnimi organi.

Kdaj je oseba policistu sumljiva? 
Oseba je policistu sumljiva, ko s svojim obnašanjem, ravnanjem ali zadrževanjem na določenem kraju ali ob določenem času (navzočnost na javnih krajih, kjer je gibanje dovoljeno pod določenimi pogoji, v okolišu varovanih objektov ali na drugih krajih, zlasti kjer je večja dnevna, občasna ali trenutna migracija ljudi oziroma na javnem prevoznem sredstvu, če gre za varnostno tvegana območja) vzbuja sum, da bo storila, izvršuje ali je storila kaznivo dejanje ali prekršek.

Poleg policistove ocene, da gre za obstoj sumljivih okoliščin, je pomembno, da oseba vzbuja sum, da bo storila, izvršuje ali je storila kaznivo dejanje ali prekršek. Za izvajanje pooblastila ne zadošča le obnašanje, ravnanje ali zadrževanje na določenem
kraju ali ob določenem času. Sumljiva oseba je tista oseba, ki na primer:
– na policistov zakoniti ukaz noče počakati, beži ali se skriva,
– se zadržuje na kraju ali v objektu, kjer je zadrževanje prepovedano,
– sprašuje o varovanih osebah ali objektih ali se na drug način zanima zanje,
– je zalotena v bližini kraja storitve kaznivega dejanja ali prekrška,
– je podobna iskani osebi.

S katerimi dokumenti lahko oseba dokazuje svojo identiteto?
Veljavni zakon o osebni izkaznici od državljana ne zahteva, da ob polnoletnosti pridobi osebno izkaznico niti da jo nosi s seboj. Zahteva pa, da ima državljan pri sebi uradni identifikacijski dokument, ki ga je izdal državni organ. Na njem morajo biti navedeni točni osebni podatki, imeti pa mora tudi fotografijo, ki izkazuje imetnikovo podobo (potni list, vozniško dovoljenje ipd.). Tak dokument mora oseba na zahtevo policista izročiti na vpogled.

Kaj stori policist, če oseba pri sebi nima identifikacijskega dokumenta?
Če policisti dvomijo o pristnosti javne listine ali če je oseba nima pri sebi ali identitete ni možno z gotovostjo ugotoviti, smejo policisti ugotavljati identiteto z razgovorom, v katerem preverjajo podatke o identiteti s pomočjo podatkov iz uradnih evidenc,
drugih listin, s pomočjo drugih oseb ali na drugem kraju ali na način, ki ga predlaga oseba, če je varen in razumen.

Kako ravna policist, če ne more ugotoviti identitete?
Če policist ne more ugotoviti identitete osebe na zgoraj opisane načine, jo lahko privede v policijske prostore in izvede identifikacijski postopek. Ta zajema preverjanje podatkov v evidencah policije, upravnih organov in drugih zbirkah podatkov, za
pridobitev katerih je policist pooblaščen z zakonom, primerjavo prstnih odtisov in odtisov dlani, fotografije in osebnega opisa osebe, brisa ustne sluznice ter druga operativna in kriminalistično-tehnična opravila. Fotografija in osebni opis se lahko tudi objavita.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije