CEPLJENJE

Slovenski znanstvenik opozarja: Ura tiktaka

Vse več evropskih držav razmišlja o podaljšanju intervala med dvema odmerkoma cepiva.
Fotografija: V številnih državah so se odločili, da iz vial (stekleničk), kjer je možno pridobijo tudi šesti odmerek cepiva. Pfizer je sprva priporočal, da se pridobi le pet odmerkov, morebitni šesti pa zavrže. FOTO: Jože Suhadolnik
Odpri galerijo
V številnih državah so se odločili, da iz vial (stekleničk), kjer je možno pridobijo tudi šesti odmerek cepiva. Pfizer je sprva priporočal, da se pridobi le pet odmerkov, morebitni šesti pa zavrže. FOTO: Jože Suhadolnik

Vse več evropskih držav je frustriranih zaradi prepočasnega poteka cepljenja oz. dobave cepiva iz skupnega evropskega naročila. Nekatere zato razmišljajo, da bi podaljšale razmak med prvim in drugim cepljenjem.

Velika Britanija je prejšnji teden sporočila, da bo dala prednost prvim odmerkom cepiva švedsko-britanskega farmacevtskega podjetja AstraZeneca in britanske univerze Oxford ali cepiva Pfizerja in Biontecha, da bi se pred covidom 19 zaščitilo več ljudi, drugi odmerek pa bi nato dobili po 11 ali 12 tednih in ne po treh tednih, kolikor je bilo predvideno sprva.
 
Sedaj o podobnem razmišljata tudi Nemčija in Danska. Nemški zdravstveni minister Jens Spahn, tarča kritik, da je Nemčija naročila premalo cepiva, je zaprosil Inštitut Roberta Kocha, naj proučijo, ali bi lahko prestavili cepljenje z drugim odmerkom. Zdravniki so tako potezo pozdravili. Nemška kanclerka Angela Merkel je medtem pod vse večjim pritiskom domačih medijev, da pojasni, zakaj je Evropska komisija nalogo glede cepiva zaupala komisarju s Cipra, ki očitno ni kos nalogi, kot je zapisal nemški Bild.
 
V številnih državah so se odločili, da iz vial (stekleničk), kjer je možno pridobijo tudi šesti odmerek cepiva. Pfizer je sprva priporočal, da se pridobi le pet odmerkov, morebitni šesti pa zavrže. FOTO: Jože Suhadolnik
V številnih državah so se odločili, da iz vial (stekleničk), kjer je možno pridobijo tudi šesti odmerek cepiva. Pfizer je sprva priporočal, da se pridobi le pet odmerkov, morebitni šesti pa zavrže. FOTO: Jože Suhadolnik
Danska, kjer razmišljajo o povečanju razmaka med obema odmerkoma na tri do šest tednov, je sporočila, da bo podrobno spremljala situacijo v Britaniji. Danska je sicer med uspešnejšimi članicami EU glede cepljenja; cepivo je prejelo več kot 45.800 od 5,8 milijona prebivalcev.
 
Evropska agencija za zdravila (Ema), ki naj bi še ta teden odobrila cepivo ameriškega podjetja Moderna (to bo s tem postalo drugo cepivo, s katerim bo mogoče cepiti v EU), je v ponedeljek sporočila, da je treba spoštovati največji interval med obema odmerkoma, ki je 42 dni oziroma šest tednov.

Pri nas brez sprememb

Ali tudi pristojni v Sloveniji razmišljajo o podaljšanju intervala med obema odmerkoma cepiva, smo vprašali na ministrstvo za zdravje. »V tem trenutku še ni bila sprejeta drugačna odločitev glede časovnice doziranja druge doze,« so odgovorili.
 
Profesor Roman Jerala, vodja laboratorija za biotehnologijo na Kemijskem inštitutu, je na twitterju ob novici, da nekatere države razmišljajo o podaljšanju intervala zapisal: »Ura tiktaka ... Eden pomembnih ukrepov je, da čim prej v čim večjem obsegu precepimo najstarejše, ki so najbolj ogroženi. Zdaj se celo Ema strinja, da je razmak med dvema odmerkoma lahko šest tednov, zato bi jih lahko do februarja precepili dvakrat več!«

Zaščita že po prvem odmerku zelo visoka

​Kot je pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Alenka Fortes cepljenjem 95-odstotno imunost dosežemo šele po drugem odmerku, po prvem pa smo zaščiteni po 10 do 14 dneh od cepljenja, in sicer 50-odstotno oz. 50 odstotkov ljudi razvije takšno imunost, da več ne zbolijo. Jerala pa je na tviterju zapisal, da je številka o 50-odstotni zaščiti po enem odmerku cepiva napačna, »ker vključuje čas, preden se imunski sistem aktivira. Dejansko je zaščita po prvem odmerku okoli 90-odstotna, kar se lepo vidi iz grafa, ko po 11 dneh število zbolelih med cepljenimi skoraj ne narašča več.«


Profesor Roman Jerala. FOTO: Dejan Javornik
Profesor Roman Jerala. FOTO: Dejan Javornik
Jerala je za Slovenske novice povedal, da je problem, da moramo v času epidemije sprejemati odločitve na osnovi pomanjkljivih podatkov. »V takšni urgentni situaciji se ne moremo zanašati samo na formalizme, ampak moramo za sprejemanje kvalitetnih odločitev upoštevati znanost in poznavanje mehanizmov ter modeliranje. V tem primeru je najboljše, da čim prej začnemo eksperimente za pridobivanje dodatnih podatkov, kar pomeni testiranje uporabe enega samega odmerka oz. večjega zamika med dvema odmerkoma, kar pa bi vzelo nekaj dragocenih mesecev.«

Ema je določila največji razmak šest tednov in opozorila, da bo v nasprotnem primeru šlo za neodobreno uporabo in s tem povezanimi pravnimi posledicami. »Za takšne odločitve je potrebna suverena strokovna komisija, ki presoja na osnovi znanosti in ima toliko poguma, da tudi tvega, da pretehta, ali so koristi večje od morebitnih slabosti. Moje osebno mnenje je, da bi bilo tudi 12 tednov sprejemljivo brez nevarnosti, da bi bil učinek cepljenja slabši. Takšen razmak se uporablja pri veliko cepivih, v testih so razmak skrajšali na tri tedne zato, da bi čim hitreje prišli do rezultatov in uporabe cepiva. V testiranju cepiva AstraZeneca so dosegli največjo zaščito v primerih, ko je bil razmak med dvema odmerkoma daljši.«

Morebitna slaba plat večjega razmaka

Hkrati Jerala opozarja na potencialno nevarnost, da bi manj učinkovita protitelesa zaradi enega samega odmerka lahko sprožila razvoj virusnih sevov, za katere bi bilo cepivo manj učinkovito. »Vse te zadeve je treba pretehtati in seveda pogledati zglede od drugod. Ključna sta naslednja dva meseca, v katerih lahko s pametno razporeditvijo cepiva med tiste, kjer je največja verjetnost resnega poteka bolezni, močno zmanjšamo število žrtev.«

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas