Slovenska strokovnjaka optimistična bolj od svojih tujih kolegov

Pandemija novega koronavirusa je med drugim prinesla bliskovit razvoj cepiva proti covidu 19, kar pa je odprlo številna vprašanja. Želja držav je, da bi s cepljenjem in prebolevnostjo dosegli kolektivno imunost, ki bi ustavila kroženje virusa in omogočila vrnitev v vsaj približno takšno realnost, kot smo jo poznali pred pohodom virusa sars-cov-2 po svetu.

Ali cepljenje pomeni tudi, da virusa ne bomo mogli prenesti na svoje bližnje, je eno izmed vprašanj, ki se pogosto pojavlja. Na Nacionalnem institutu za javno zdravje (NIJZ) odgovarjajo, da še ni dovolj dokazov, da cepljeni posamezniki ne morejo prenašati virusa. »Zato tudi po cepljenju še vedno upoštevajmo priporočene zaščitne ukrepe in si tako prizadevajmo, da preprečimo morebitno širjenje.«​

​Podobno pravi tudi vodja laboratorija za celično imunologijo in oddelka za imunologijo Alojz Ihan​. Pri prebolevnikih je več študij, ki kažejo, da je po kakšnem mesecu 15 do 20 odstotkov prebolevnikov zmožnih kolonizirati virus. »Če nekdo kolonizira virus, ga eventualno lahko tudi prenese. Zelo malo je dokazov, da bi prebolevnik v resnici prenesel virus, so pa dokazi, da lahko kolonizira sluznico. Če dokažemo, da je na sluznici virus, ki se lahko razmnožuje, to pomeni, da je možno virus prenesti tudi na drugega človeka.«



O cepljenju je manj podatkov, vendar je tudi pri cepljenih to možno. »Tudi pri nas smo imeli cepljene, katerih družinski člani so zboleli, in smo dokazali, da imajo veliko virusa na sluznici. Sami sicer ne zbolijo, vendar če imaš veliko virusa na sluznici, ga lahko preneseš naprej. Ni to nemogoče, je pa pokazano, da cepiva zelo zmanjšajo to možnost. Že registracijska študija AstraZenece je pokazala, da cepljeni vsaj za petkrat zmanjšajo možnost, da bi se koloniziral virus in bi prenesli virus naprej, kar pomeni, da cepljenje za precejšen faktor zmanjša to možnost. Bolj ko je neko cepivo učinkovito, kar se tiče produkcije nevtralizacijskih teles, bolj zmanjša to možnost. Če je cepivo AstraZenece za faktor pet zmanjšalo to možnost, lahko pričakujemo, da bodo druga cepiva še bolj zmanjšala to možnost. Prebolela bolezen in cepljenje zmanjša to možnost za faktor pet do deset.«



Anketa People’s Vaccine Alliance, ki so jo izvedli med 77 epidemiologi, virologi in strokovnjaki za nalezljive bolezni, je pokazala, da jih kar dve tretjini menita, da bodo cepiva zaradi novih različic v roku enega leta postala neučinkovita, le 7,8 odstotka pa jih meni, da cepivo zaradi mutacij ne bo postalo neučinkovito. Predstojnik katedre za farmacevtsko biologijo na fakulteti za farmacijo Tomaž Bratkovič meni, da je to težko napovedati in da je vprašanje, kaj jemljemo kot učinkovitost. »Meni se zdi pomemben dejavnik zaščita pred hudim potekom bolezni, zaščita pred smrtjo, hospitalizacijo. Do sedaj odobrena cepiva omogočajo vsaj to. Ne omogočajo sterilizacijske imunosti proti novim različicam, sicer tudi do neke mere. Mislim, da cepiva ne bodo popolnoma izgubila učinkovitosti. V igri so tudi drugačni imunski odzivi.«​


​
​Ravno zaradi drugačnih imunskih odzivov pa smo lahko po mnenju Ihana toliko optimistični, »da je treba reči, da bo s kombinacijo prebolevanja in cepljenja vendarle postala ta bolezen endemična. Ostala bo že zaradi otroške populacije, ki se še ne bo kmalu cepila in bo virus krožil, bo pa prenehala biti bolezen, ki bi polnila bolnišnice. S cepljenjem bomo dosegli, da se bo ta endemija, ki ne bo več predstavljala velike družbene dejavnosti, zgodila kakšno leto prej.« Po njegovih napovedih bi družbe, ki bodo dobro precepljene, lahko že jeseni zaživele dokaj normalno življenje ne glede na nove različice virusa. Družbe, ki bodo slabo precepljene, pa si »bodo to vmesno stanje mučnega zadrževanja virusa podaljšale še za sezono ali celo dve. Slej ko prej pa se vsaka taka epidemija uravnovesi v populaciji, saj pridela celično imunost, ki traja dolgo časa.«