Slovenca stlačila več kot 500 delavcev v hišo

ŠENTILJ V SLOVENSKIH GORICAH – Enonadstropna hiša na Slovenski ulici 13 v Šentilju ima na 203 kvadratnih metrih 10 sob. Lastnika sta zakonca in podjetnika Tanja in Branko Galunič, ki naj bi po izpisu iz uradnih evidenc celo prebivala na tem naslovu. A poleg njiju naj bi v hiši prebivalo še – reci in piši – 545 drugih oseb, ki so se na upravni enoti prijavile na tem naslovu. Po enostavnem izračunu bi imel vsak prijavljeni na razpolago 0,37 kvadratnega metra prostora. Po veljavnih standardih potrebujejo več prostora celo piščanci v industrijski vzreji.
Da se na območju Šentilja dogajajo nevsakdanje stvari, ki bi lahko imele celo znake kaznivega dejanja, je prišlo na uho tudi tamkajšnjim policistom. Iz ust delavcev, ki so bili tako ali drugače zaposleni v Avstriji, so slišali zgodbo, da zakonski par za plačilo ureja začasna prebivališča v obmejnem pasu. Ker je večina slovenskih delavcev, nekateri pa so prihajali z območja nekdanje skupne države Jugoslavije, iskala zaposlitev v Gradcu, so imeli zaradi oddaljenosti od delovnega mesta, ki je znašala manj kot 60 kilometrov, prednost pri zaposlovanju. Tudi večina agencij, ki za delavce urejajo delo, imajo za pogoj ureditev začasnega prebivališča, ki od delovnega mesta ni oddaljeno več kot 60 kilometrov. Menda tako zahtevajo avstrijski delodajalci in naj bi bilo povezano z izplačevanjem potnih stroškov.

Sledi so preiskovalce vodile v Pesnico, kjer so v trgovskem centru vstopili v trgovino z oblačili. Tam je lastnica trgovine, 55-letna Tanja Galunič, sprejela večino delavcev, ki so morali v večini primerov podpisati tri dokumente. Poleg izjave (so)lastnika, s katero je dovoljeval začasno prebivanje, so podpisali še izjavo, da ne potrebujejo ne postelje ne sobe. Sprva je Tanja Galunič za delavce samo nosila podpisane izjave na upravno enoto v Pesnici (kamor spada tudi Šentilj), a so pozneje, ko je oddala že 60 vlog in se je vse skupaj začenjalo zdeti sumljivo tudi zaposlenim na upravni enoti, zadevo urejali kar delavci sami. Večina tistih, ki so se začasno prijavili pri zakoncih Galunič, dela v avstrijskem avtomobilskem velikanu Magni.

570 krat 100

Seveda Tanja in Branko Galunič tega nista počela zastonj. Od vsakega delavca, ki sta ga fiktivno sprejela pod svojo streho v Šentilju, sta pobrala 100 evrov. Da bi se zaščitila, sta celo izdajala račune. Najprej jih je izdajala Tanja Galunič prek svojega statusa kot samostojna podjetnica, po desetih mesecih je dobičkonosen posel prevzel njen 53-letni mož. Ta je pustil službo, ki jo je opravljal v Darsu, in celo brez razloga dal odpoved rednega delovnega razmerja. Kako tudi ne, ko pa sta od začetka leta 2015 pa vse do konca februarja preslepila uradne organe kar 570-krat, za kar sta dobila najmanj 57.000 evrov. Dobičkonosen posel za podpisovanje treh listin.
Mariborski policisti so opravili kar 11 hišnih preiskav in preiskav avtomobilov, zatem pa sporočili:

»Zakonski par je utemeljeno osumljen storitve dveh kaznivih dejanj overitve lažne vsebine v sostorilstvu. Osumljena sta med 1. januarjem 2015 in 21. februarjem 2018 na upravni enoti vsaj 631-krat (za 545 različnih oseb) sama ali z dajanjem navodil fizičnim osebam spravila pristojni organ – uslužbence upravne enote – v zmoto in s tem dosegla, da so ti v javni listini in knjigi potrdili nekaj lažnega, kar naj bi bil dokaz v pravnem prometu,« je dejala Anita Kovačič Čelofiga z mariborske policijske uprave.

S kazensko ovadbo so ju policisti odpeljali na zaslišanje pred preiskovalnega sodnika mariborskega sodišča. Zaradi teže kaznivega dejanja in okoliščin, da za osumljenca ta vir dohodka pomeni pretežni del njunega zaslužka in bi lahko nadaljevala kazniva dejanja, je tožilstvo za oba osumljena zahtevalo odreditev pripora. »Zoper ovadena osumljenca je preiskovalni sodnik odredil sodno pridržanje,« je še sporočila Anita Kovačič Čelofiga. Ker lahko sodno pridržanje traja le do zaslišanja, ga je preiskovalni sodnik spremenil v odreditev pripora. A sta bila zakonca za zapahi manj kot 24 ur, saj je njunemu zagovorniku uspelo s pritožbo na zunajrazpravni senat, ki je zanju odpravil pripor, odvetnik pa je dosegel, da se bosta za očitana kazniva dejanja (za ta je predpisana kazen do šestih let zapora) branila s prostosti.