Peli v spomin na znamenitega župana

Kulturno društvo (KD) Folklora Cerklje je v sodelovanju z občino Cerklje na Gorenjskem prvič organiziralo Hribarjevo popoldne. To je bila tudi prva javna prireditev na dvorišču Hribarjeve vile, odkar je to od Gorenjske banke letos kupila občina. Izpeljali so jo v spomin na 170-letnico rojstva in 80-letnico smrti Ivana Hribarja, ki se je rodil v Trzinu 19. septembra 1851, umrl pa 18. aprila 1941. Med letoma 1896 in 1910 je bil ljubljanski župan in je znan kot velik domoljub. Leta 2008 je njegova rojstna hiša v Trzinu postala kulturni spomenik lokalnega pomena. Med gosti na prireditvi je bil tudi cerkljanski župan Franc Čebulj, iz Trzina pa se je v Cerklje pripeljala skupina šestih kolesarjev.

Nastopili so Ženski pevski zbor (ŽPZ) Trzinke pod vodstvom dirigenta Primoža Leskovca in recitatorke KUD Ivana Hribarja Trzin, Folklorna skupina KD Folklora Cerklje, pevci ljudskih pesmi Klasje iz Cerkelj in ljudski godci Cerkljanski gavnarji. Na posebne instrumente so med drugim zaigrali Staro polko, pevci skupine Klasje pa so ubrano zapeli tudi Pod rožnato planino. Miha Naglič in Matija Koritnik sta navdušila občinstvo s pesmijo Sem se oženil, se kesam.

Prihodnje leto v Trzinu

Nastopajoče in številne obiskovalce je pozdravila predsednica Folklore Cerklje Irena Naglič in predstavila uspešno prvo sodelovanje med ženskim pevskim zborom iz Trzina in Kulturnim društvom Folklora Cerklje. Za topel sprejem in gostoljubje se je v imenu pevk iz Trzina zahvalila predsednica Štefka Prelc, Nagličevi izročila darilo in dejala, da je županstvo občine Trzin Hribarja leta 1922, v počastitev 70-letnice njegovega rojstva, imenovalo za častnega občana. V Cerkljah so nastopili tudi zato, ker je v tem kraju Hribar imel svoje priljubljeno poletno bivališče. Prihodnje leto bo podobno srečanje med obema kulturnima društvoma v Trzinu.

Ivan Hribar je leta 1886 kupil v Cerkljah tedanjo Lukeževo kamnito kmečko hišo in jo preuredil. Prezidavo je zaupal deželnemu inženirju Janu Vladimirju Hraskemu, ki se je kot stavbenik uveljavil z gradnjo Narodnega doma v Celju in Opere v Ljubljani. Letna vila predstavlja visoko bivalno kulturo druge polovice 19. stoletja, ki jo zaznamuje historični slog tistega časa s klasicističnimi okenskimi okviri, leseno, bogato okrašeno pročelje pa kaže vpliv modne secesije.