CODELLI
Paglavci so se trumoma podili za njim
Mineva 120 let, odkar se je Anton Codelli z Dunaja pripeljal v Ljubljano. Slovenski narod je 16. novembra 1898 poročal, da je avto povzročil senzacijo.
Odpri galerijo
LJUBLJANA – V teh dneh je minilo 120 let, odkar se je Anton Codelli kot prvi avtomobilist z Dunaja pripeljal v Ljubljano. Takrat baron, pozneje grof Anton Codelli, kranjski izumitelj, veleposestnik, plemič in politik, velja za pionirja avtomobilizma na Slovenskem. V zgodovino se je zapisal kot prvi uporabnik novega prevoznega sredstva in kot izumitelj s tega področja.
Slovenski narod je 16. novembra 1898 na kratko poročal: »Prvi avtomobil se je včeraj pojavil v Ljubljani in obudil največjo senzacijo. Paglavci so se kar trumoma podili za njim. Avtomobil je last barona Codellija, kateri se je ž njim pripeljal z Dunaja.« Takratni poročevalci so še zapisali, da je v Ljubljano prispel čuden štirikolesnik brez vlečnih konj. Konec 19. stoletja so še vedno veljali prometni predpisi iz leta 1874, zato je moral Codelli voziti po levi strani, predvsem pa je moral paziti na konjske vprege in pešce. Meščani so se nove pridobitve bali, poleg tega je bil za tiste čase precej glasen. S hrupom je plašil živino in otroke, na podeželju pa so ga celo obmetavali s kamenjem. Ker ceste še niso bile urejene, je dvigoval precej prahu.
Razvoj avtomobilizma je šel naprej. Že leta 1904 smo dobili na Kranjskem prve prometne predpise, naslednje leto je bila obvezna registracija vozil. Konec 20. let je bilo na Kranjskem že približno 1200 vozil. Pred drugo svetovno vojno, točneje leta 1938, so se ubadali s problemom parkiranja v Ljubljani.
Leta 1878/79 je Carl Benz razvil brezkompresijski dvotaktni motor z notranjim zgorevanjem. Priredil je štiritaktni motor z notranjim zgorevanjem (bencinski motor) in ga pozneje vgradil v trikolesno vozilo. Benz je naprej razvijal diferencialni pogon in ostale elemente za motorna vozila. Leta 1885 je izdelal prvi avto na bencin, trikolesno vozilo – patent se je imenoval Tricycle – z motorjem na notranje zgorevanje in električnim vžigom.
Novembra 1898 je kot 23-letni mladenič v Ljubljano z Dunaja pripeljal prvi avtomobil benz velo comfortabel. Skupaj z Janezom Puhom sta s tehničnimi rešitvami, popularizacijo in aktivnim udejstvovanjem dala pomemben pečat razvoju avtomobilizma doma in po svetu. Codelli se je navduševal nad tehničnimi novostmi, hotel se je peljati vse hitreje, in to je pripeljalo do inovacij na področju avtomobilizma.
15. novembra 1898 je z avtom strašil Ljubljančane.
Codelli je vozilo kupil na Dunaju pri podjetju Otterman in z njim 15. novembra 1898 strašil ljubljanske meščane. Kupil je Benzov dvosed, podoben parizlju, s štirilitrsko bencinsko posodo ob motorju, postavljenem med zadnja kolesa. Carl Benz je začel avtomobile na bencinski motor izdelovati leta 1886, model benz velo comfortable z motorjem 2,75 KM pa je začel serijsko proizvajati eno leto pred Codellijevim nakupom. Codelli je lahko s svojim avtom z dvema prestavama »drvel« od 16 do 24 km/h. Vzponi so bili nerešljiva uganka za tako šibak motor.
Slovenski narod je 16. novembra 1898 na kratko poročal: »Prvi avtomobil se je včeraj pojavil v Ljubljani in obudil največjo senzacijo. Paglavci so se kar trumoma podili za njim. Avtomobil je last barona Codellija, kateri se je ž njim pripeljal z Dunaja.« Takratni poročevalci so še zapisali, da je v Ljubljano prispel čuden štirikolesnik brez vlečnih konj. Konec 19. stoletja so še vedno veljali prometni predpisi iz leta 1874, zato je moral Codelli voziti po levi strani, predvsem pa je moral paziti na konjske vprege in pešce. Meščani so se nove pridobitve bali, poleg tega je bil za tiste čase precej glasen. S hrupom je plašil živino in otroke, na podeželju pa so ga celo obmetavali s kamenjem. Ker ceste še niso bile urejene, je dvigoval precej prahu.
Z avtomobilom je vzbujal nemalo pozornosti, prislužil si je zanimivo objavo v časniku Slovenski narod, ki je izšel 23. maja 1899: »Barona Codellija avtomobil je predmet mnogim pritožbam iz občinstva. Ljubljančanje sicer niso tako malomestni filistri, kakor se navadno misli, ali vsaka stvar ima svojo mejo, in tako tudi naglost, s katero se podi ta avtomobil po najožjih ulicah. Nesreča se sicer, kolikor je nam znano, ni pripetila še nobena, strahu pa je ta avtomobil povzročil že dosti …«
Izumitelj, veleposestnik, plemič in politik velja za pionirja avtomobilizma na Slovenskem.
Razvoj avtomobilizma je šel naprej. Že leta 1904 smo dobili na Kranjskem prve prometne predpise, naslednje leto je bila obvezna registracija vozil. Konec 20. let je bilo na Kranjskem že približno 1200 vozil. Pred drugo svetovno vojno, točneje leta 1938, so se ubadali s problemom parkiranja v Ljubljani.
Prvi kajpak ostaja prvi, in to je bil Carl Friedrich Benz, nemški inženir in pionir avtomobilske industrije, ki se je rodil 25. novembra 1844 v Mühlburgu, ki je danes del Karlsruheja. Umrl je 4. aprila 1929 v Ladenburgu v Nemčiji. Mladi Carl je že zelo zgodaj kazal zanimanje za znanost in tehnologijo. Po končanem študiju je nekaj časa opravljal prakso v strojni industriji. Julija 1872 se je poročil z Bertho Ringer. Njegov Benz Patent-Motorwagen Nummer 1 iz leta 1885 velja za prvi moderni avtomobil. Po njem se imenuje najbolj razširjeno gorivo v avtomobilizmu – bencin. Nemški inženir strojništva skupaj z ženo Bertho, ki je skrbela predvsem za finančno podporo, velja za pionirja avtomobilske industrije. Tehniška visoka šola Karlsruhe je 25. novembra 1914 Carlu Friedrichu Benzu podelila častni doktorski naziv.
Leta 1878/79 je Carl Benz razvil brezkompresijski dvotaktni motor z notranjim zgorevanjem. Priredil je štiritaktni motor z notranjim zgorevanjem (bencinski motor) in ga pozneje vgradil v trikolesno vozilo. Benz je naprej razvijal diferencialni pogon in ostale elemente za motorna vozila. Leta 1885 je izdelal prvi avto na bencin, trikolesno vozilo – patent se je imenoval Tricycle – z motorjem na notranje zgorevanje in električnim vžigom.
Predstavitvene informacije
Komentarji:
22:45
Uspešna poslovneža