GOSTILNA KUNSTELJ
Namesto v market po cuker v Rado'lco
Znana gostilna, ki v Linhartovem mestu deluje od leta 1873, je morala prvič v zgodovini zakleniti vrata.
Odpri galerijo
Maja Buden in njene priljubljene grizike FOTO: Osebni Arhiv
Nekje smo prebrali, da je najljubši kuharski pripomoček chefinje Maje Buden metlica za stepanje, saj, kot pravi, je pri veliko jedeh prav zrak najpomembnejša sestavina. Kuha s čim manj kompliciranja. Eno njenih glavnih vodil je, da ima hrana pristen značaj in čist okus.
Torta rado'lca je zagotovo nekaj posebnega, kar se je ponudilo iz njenih izjemnih, na gorenjski tradiciji slonečih kuharskih zgodb. »Pravzaprav gre za tortico, saj je manjše oblike, ki je prišla kot ideja ob eni izmed lokalnih prireditev, nato pa je ostala v redni zimski ponudbi. Vsaka gostilna ima hišno sladico, naša je torta rado'lca, ime je dobila po izgovorjavi imena našega mesta med domačini. Pomembno je bilo, da jo ustvarim z izključno lokalnimi sestavinami,« pove Maja.
Sestavine sladke kompozicije ne prihajajo od daleč. Maja Buden razloži: »V našem lokalnem okolju je malo stvari, ki so stalno na voljo, izjema pa so med, orehi in jabolka.« Da je medena, pristno sladka Radovljica, kjer stoji gostilna Kunstelj, izvemo že iz gesla, ki krasi mesto. Drevo oreha je na Gorenjskem izjemno čislano in spoštovano. Jabolka, sočna in dišeča, so temelj zdrave vseslovenske prehrane in izjemno uspevajo na gorenjskih tleh.
»Tortica je sestavljena iz medenega biskvita, zraven sta orehova krema in jabolčna čežana. Slednja je tako kuhana, da pridobi obliko želeja in je obstojna nekaj dni. Dejstvo je, da mora biti tortica rado'lca sveža in se takšna tudi užije. Lahko bi bila obstojnejša, a je brez vseh konzervansov. Ob tem času, ko smo zaprli gostilno, smo se prilagodili in jo dali v embalažo, primerno za prodajo v avtomatu, ki je pred našo gostilno. Gostinci smo se znašli pred izzivom, saj moramo hrano ustrezno pripraviti za transport do domov.«
»Enako je v naši trgovinici, ki je nastala kot ideja nadaljevati ponudbo lokalnih proizvodov,« pove Majin mož Gregor Buden: »Ime trgovinice je letnica odprtja gostilne Kunstelj. Eden pomembnih dodatkov naše ponudbe je sledljivost. Pri nas recimo pri krompirju ne piše samo poreklo Slovenija, ampak s katere kmetije je. Tudi pri solati je vsak dobavitelj poznan. Pri mesu dodamo še nekakšen potni list, kjer se vidi, kje je bila žival vzrejena, kje dorejena in prodana naprej do mesarja ter kje je bilo meso predelano. Želimo, da so stvari pristne in naravne in se točno ve, na kateri kmetiji je bilo pridelano. Kot je v navadi v gostilni, kjer se kuha sezonsko in lokalno.« Tri četrtine ponudbe iz trgovinice 18sedem3 prihaja iz kroga okoli 40 kilometrov, preostalo iz drugih koncev Slovenije. Eden glavnih artiklov v trgovini so okusna jabolka, pojavljata se stari sorti kosmač in carjevič, v bližini že raste nasad topaza.
»Slovenci moramo vedeti, da če bomo kupovali in uživali lokalno hrano, bomo imeli vsi več od tega,« trdi Maja Buden: »Zagotovljena bodo delovna mesta, denar bo ostajal doma, ne bo uhajal čez mejo. Veseli smo, ko namesto v supermarket ljudje pridejo k nam in otroku kupijo grizike, mini čokoladne tortice na palčki, ki jih tudi pripravljam sama.«
Izjemno lepa klet trenutno sameva. FOTO: Osebni Arhiv
Sestavine sladke kompozicije ne prihajajo od daleč. Maja Buden razloži: »V našem lokalnem okolju je malo stvari, ki so stalno na voljo, izjema pa so med, orehi in jabolka.« Da je medena, pristno sladka Radovljica, kjer stoji gostilna Kunstelj, izvemo že iz gesla, ki krasi mesto. Drevo oreha je na Gorenjskem izjemno čislano in spoštovano. Jabolka, sočna in dišeča, so temelj zdrave vseslovenske prehrane in izjemno uspevajo na gorenjskih tleh.
Veseli smo, ko ljudje namesto v supermarket pridejo k nam in otroku kupijo grizike, mini čokoladne tortice na palčki.
»Tortica je sestavljena iz medenega biskvita, zraven sta orehova krema in jabolčna čežana. Slednja je tako kuhana, da pridobi obliko želeja in je obstojna nekaj dni. Dejstvo je, da mora biti tortica rado'lca sveža in se takšna tudi užije. Lahko bi bila obstojnejša, a je brez vseh konzervansov. Ob tem času, ko smo zaprli gostilno, smo se prilagodili in jo dali v embalažo, primerno za prodajo v avtomatu, ki je pred našo gostilno. Gostinci smo se znašli pred izzivom, saj moramo hrano ustrezno pripraviti za transport do domov.«
18sedem3
»Enako je v naši trgovinici, ki je nastala kot ideja nadaljevati ponudbo lokalnih proizvodov,« pove Majin mož Gregor Buden: »Ime trgovinice je letnica odprtja gostilne Kunstelj. Eden pomembnih dodatkov naše ponudbe je sledljivost. Pri nas recimo pri krompirju ne piše samo poreklo Slovenija, ampak s katere kmetije je. Tudi pri solati je vsak dobavitelj poznan. Pri mesu dodamo še nekakšen potni list, kjer se vidi, kje je bila žival vzrejena, kje dorejena in prodana naprej do mesarja ter kje je bilo meso predelano. Želimo, da so stvari pristne in naravne in se točno ve, na kateri kmetiji je bilo pridelano. Kot je v navadi v gostilni, kjer se kuha sezonsko in lokalno.« Tri četrtine ponudbe iz trgovinice 18sedem3 prihaja iz kroga okoli 40 kilometrov, preostalo iz drugih koncev Slovenije. Eden glavnih artiklov v trgovini so okusna jabolka, pojavljata se stari sorti kosmač in carjevič, v bližini že raste nasad topaza.
Niti med vojno
Sredi Linhartovega mesta gostilna Kunstelj stoji že od leta 1873. »Zgradba je še starejša, prej je bila to kmetija, nato kavarna, ta se je odprla leta 1848. Zgodba gostilne Kunstelj se začne leta 1861, ko je Franc Selezjan Kunstelj kupil Hudovernikovo kavarno v Zagorčevi hiši in jo leta 1873 predelal v gostilno. Poleg je imela tudi veliko kmetijo, razcvet pa je doživela po letu 1906, ko je vodenje prevzel sin Rudolf Kunstelj,« pove Maja Buden. Lastnika je dvakrat zamenjala, sprva jo je kupil lokalni veleposestnik, leta 1926 jo je ponudil na prodaj. Majina prababica Jerica Štiherle se je odločila za nakup in se ob tem zavedala, da je ime gostilne dobro znano daleč okoli, zato ga ni spreminjala. Lastniki so pred pol stoletja še kmetovali, znani so bili po pridelavi krompirja, ki so ga skladiščili pod gostilno. Vso doma pridelano hrano so ponudili gostom. Zanimivo je še, da vrat ni zaprla niti med obema vojnama. »Po skoraj stoletju in pol pa se je zgodilo tudi to,« potrdi chefinja Maja Buden, ki pa kljub zoprnim časom za vse vpete v gostinsko dejavnost ne izgublja prepotrebnega kančka optimizma.
Sredi Linhartovega mesta gostilna Kunstelj stoji že od leta 1873. »Zgradba je še starejša, prej je bila to kmetija, nato kavarna, ta se je odprla leta 1848. Zgodba gostilne Kunstelj se začne leta 1861, ko je Franc Selezjan Kunstelj kupil Hudovernikovo kavarno v Zagorčevi hiši in jo leta 1873 predelal v gostilno. Poleg je imela tudi veliko kmetijo, razcvet pa je doživela po letu 1906, ko je vodenje prevzel sin Rudolf Kunstelj,« pove Maja Buden. Lastnika je dvakrat zamenjala, sprva jo je kupil lokalni veleposestnik, leta 1926 jo je ponudil na prodaj. Majina prababica Jerica Štiherle se je odločila za nakup in se ob tem zavedala, da je ime gostilne dobro znano daleč okoli, zato ga ni spreminjala. Lastniki so pred pol stoletja še kmetovali, znani so bili po pridelavi krompirja, ki so ga skladiščili pod gostilno. Vso doma pridelano hrano so ponudili gostom. Zanimivo je še, da vrat ni zaprla niti med obema vojnama. »Po skoraj stoletju in pol pa se je zgodilo tudi to,« potrdi chefinja Maja Buden, ki pa kljub zoprnim časom za vse vpete v gostinsko dejavnost ne izgublja prepotrebnega kančka optimizma.
»Slovenci moramo vedeti, da če bomo kupovali in uživali lokalno hrano, bomo imeli vsi več od tega,« trdi Maja Buden: »Zagotovljena bodo delovna mesta, denar bo ostajal doma, ne bo uhajal čez mejo. Veseli smo, ko namesto v supermarket ljudje pridejo k nam in otroku kupijo grizike, mini čokoladne tortice na palčki, ki jih tudi pripravljam sama.«
