Mraz ni rekel zadnje: Zvončke bosta zamenjala sneg in mraz

V četrtek popoldne se bo ohladilo, v noči na petek bo sneg prekril državo.
Fotografija: Zvončki so zacveteli mesec prej kot običajno. FOTO: Jože Pojbič
Odpri galerijo
Zvončki so zacveteli mesec prej kot običajno. FOTO: Jože Pojbič

LJUBLJANA - Skoraj smo se že navadili na lahkotnejša oblačila, saj je minule dneve sonce čez dan precej močno sijalo. Je zime konec, smo se spraševali. Ničkolikokrat nam jo je zagodla prav februarja. Tudi leta 1987, denimo, je bil januar že precej topel, nakar je tudi v prestolnici zapadlo skoraj meter snega. V naslednjih dneh ga v nižinah zagotovo ne bo zapadlo meter, je pa klimatologinja mag. Tanja Cegnar z Agencije RS za okolje poudarila, da imamo trenutno toplo vreme, ki pa se bo v četrtek obrnilo. Ohladilo se bo in dobili bomo pošiljko snega do nižin.
Kot nam je povedala, je bil celotni januar za kar 4,5 °C toplejši od dolgoletnega povprečja vseh januarjev, kar je milo rečeno skrb vzbujajoče. Na Obali je bilo za 2,5 do 3 °C topleje kot običajno, v gorah pa je bila povprečna temperatura znotraj običajnega dolgoletnega nihanja.
»Hkrati je zanimivo, da je bilo padavin podobno veliko kot v minulih januarjih, enako veliko je bilo tudi sonca.«
A januarja je zlasti temperatura tista, ki požene zgodnje pomladanske rastline v cvet. Tako cvetoči zvončki, ki poženejo najprej, že 14 dni niso nobena redkost: »Sezona sproščanja cvetnega prahu je že odprta, denimo leska se že kar pomladansko bohoti.«
Sicer imamo trenutno toplo vreme zato, ker je nad tako rekoč celotno južno Evropo, nad Jadranom, našo obalo, Istro in Goriškim, nizka oblačnost.
»Tudi danes in v sredo bo še toplo, nato pa bo v četrtek zapihal jugozahodni veter, ki nam običajno prinaša padavine,« poudarja Cegnarjeva. Zlasti popoldne naj bi se izrazito ohladilo in noč na petek bo prinesla sneg do nižin.
Vremenski obrat ni tako nenavaden, čeprav smo kot rečeno dobili občutek, da se bo zima počasi poslovila, kar je precej drugače kot lani, ko je januarja škripalo pod čevlji.


Lanski januar za 7 °C hladnejši


Meteorologi letošnji januar beležijo kot enega toplejših v zgodovini, prvi mesec leta 2017 pa je bil eden hladnejših v zgodovini, saj je bila povprečna temperatura občutno nižja kot v povprečju obdobja 1981−2010.
»V večjem delu zahodne Slovenije in večinoma tudi na Gorenjskem so za dolgoletnim povprečjem zaostajali do 3 °C. Drugod po državi je bil zaostanek večji, del Dolenjske in Štajerske je bil 4 do 5 °C hladnejši od povprečja primerjalnega obdobja. Podobno mrzel je bil januar zadnjič pred tridesetimi leti,« pojasnjuje Cegnarjeva.
Povsod je bilo manj padavin kot v dolgoletnem povprečju obdobja 1981–2010, a je bilo
sončnega vremena vsaj desetino več kot običajno. Največ ga je bilo na Obali, kjer so namerili kar 181 ur. Na jugozahodu Slovenije, v Vipavski dolini in delu Notranjske so dolgoletno povprečje presegli vsaj za polovico, v Postojni pa za kar 72 odstotkov. Na severozahodu Slovenije je sonce sijalo 27 odstotkov več časa kot v dolgoletnem povprečju. V Beli krajini, večjem delu Dolenjske, precejšnjem delu Štajerske in na jugu Prekmurja odklon od dolgoletnega povprečja ni presegel 30 odstotkov. V Novem mestu je sonce sijalo 89 ur, kar je 113 odstotkov dolgoletnega povprečja.
Po nižinah v notranjosti Slovenije je 13. januarja večinoma zapadlo od 5 do 20 cm snega, ki se je v mrazu obdržal do konca meseca.
»Letošnji januar pa je bil kot rečeno izrazito nadpovprečno topel, okoli 7 stopinj toplejši od lanskega. Tako smo prihranili pri kurjavi.«
Na Kredarici je trenutno 270 cm snega in v gorah je snežna odeja nadpovprečno debela. Lani pa je bila kar za meter tanjša.


Kmetje trepetajo, medu ne bo


Pred dnevi sem govoril s čebelarjem s Štajerske, ki je na glas bentil, da je vreme pretoplo in da zato spet ne bo medu. Povedal mi je staro modrost, da so temperature previsoke, da zemlja spet ne bo spočita in bodo travniki in gozdovi slabše cveteli, zato ne bo medu.
Kot nam je povedala agrometeorologinja dr. Andreja Sušnik z agencije za okolje, so zvončki, jesen, leska, jelša zacveteli mesec prej kot običajno. »Dnevne temperature so tudi nad 10 °C, kar zgodnjespomladanske rastline oživi in zacvetijo, kar pa ni dobro, saj jih lahko mraz in sneg v naslednjih dneh grobo rečeno požgeta.«
Enako je s posevki ozimnih žit, ki so v teh dneh ozelenela. »Visoke temperature spodbudijo fotosintezo v času, ko bi moralo še počivati pod snegom. Zato žita in druge rastline ne bodo tako odporni v času rasti,« pove Sušnikova. Največji problem je v tem, da ni snega. V tem primeru so rastline pod snežnim pokrovom zaščitene tako pred hujšim mrazom kot pred nenadnim zvišanjem temperature za kak dan.
V četrtek bo najprej snežilo le v gorah, v noči na petek se bo močno ohladilo in snežilo bo tudi po nižinah. Koliko snega bo padlo, si vremenarji ne upajo napovedati, bo pa verjetno pobelil celotno Slovenijo. V soboto bo zapihal severovzhodni veter, ki običajno prinaša mraz. 

Več iz te teme:

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas