Moških in žensk v Sloveniji približno enako, a v parlamentu le 35 poslank, v 21-članski vladi le 7 ministric
Pred dnevom žena 8. marca je pozornost javnosti usmerjena v vprašanje njihovega položaja. Tudi v EU še obstajajo vrzeli med spoloma na več področjih, med drugim pri družbenopolitični moči. Glede na podatke Evropske komisije je večjo zastopanost žensk v zakonodajnih telesih mogoče doseči z uvedbo kvot, nujni so tudi ukrepi za večjo zaposlenost žensk.
Diskriminacija tudi v Sloveniji prepovedana
Če menite, da ste deležni slabše obravnave vi ali kdo v vaši bližini samo zaradi svojih osebnih okoliščin, to kaže na diskriminacijo. Diskriminacija je tudi v Sloveniji prepovedana.
Poročilo o enakosti spolov v EU ugotavlja, da se je stanje na nekaterih področjih zaposlovanja že vrnilo na čas pred pandemijo covida-19. Kljub temu nekatere očitne razlike v prid moškim ostajajo. Tako je bilo leta 2021 zaposlenih 67,7 odstotka žensk in 78,5 odstotka moških. Vrzel med zaposlenostjo je znašala 10,8 odstotne točke v korist moških.
Kaj pa v Sloveniji?
Ali ni čudno, da je moških in žensk v Sloveniji približno enako, pa je v parlamentu le 35 poslank od 90 poslancev, v 21-članski vladi le 7 ministric in v 212 občinah le 29 županj? In ali ni čudno, da je v upravah največjih slovenskih delniških družb le 27 odstotkov žensk, v nadzornih odborih teh podjetij pa le 30 odstotkov? To se sprašuje Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti.
In še, ali ni čudno; da je v Sloveniji več žensk z visokošolsko izobrazbo kot moških, pa je delež zaposlenih s skrajšanim delovnim časom pri delovno aktivnih ženskah dvakrat višji kot pri delovno aktivnih moških? Da je v poklicih, v katerih prevladujejo delavke, kot so zdravstveno in socialno varstvo, izobraževanje, finančne in zavarovalniške dejavnosti, razlika v plačah med ženskami in moškimi tudi več kot 20 odstotkov v prid moškim?
Enaka obravnava in enake možnosti morajo biti na vseh področjih družbenega življenja vsem zagotovljene ne glede na osebne okoliščine, kot so spol, barva kože, narodnost ali etnično poreklo, jezik, vera ali prepričanje, invalidnost, starost, spolna usmerjenost, zdravstveno stanje, nosečnost, starševstvo in podobno. Tako je že po naši ustavi, dodatno pa tudi po Zakonu o varstvu pred diskriminacijo.
Da kar 44 odstotkov Evropejcev meni, da je najpomembnejša naloga žensk skrb za dom in družinske obveznosti, in da v Sloveniji 70 odstotkov vseh žensk vsak dan doma kuha in opravlja druga neplačana gospodinjska dela, medtem ko to vsak dan počne 30 odstotkov moških?
73 odstotkov prebivalk Slovenije meni, da imajo v karieri manj priložnosti kot moški
Kar 73 odstotkov prebivalk Slovenije meni, da imajo ženske v Sloveniji manjše možnosti kot moški pri zaposlovanju in karieri. Ta delež je višji od evropskega povprečja, ki znaša 66 odstotkov, ter občutno višji od globalnega povprečja, ki znaša 54 odstotkov, kažejo rezultati mednarodne raziskave, ki jo je v Sloveniji izvedel inštitut Mediana.
Na vprašanje, ali menijo, da je plača žensk na njihovem delovnem mestu višja, nižja ali enaka plači moških kolegov, je v Evropi kar 42 odstotkov vprašanih žensk odgovorilo, da je plača nižja, približno tretjina, da je plača enaka, zgolj pet odstotkov pa, da je višja. Tudi v tem primeru se je Slovenija znašla na seznamu držav, v katerih je percepcija plačne neenakosti med ženskami najvišja, in sicer na 11. mestu. V Sloveniji le dva odstotka vprašanih žensk meni, da so plače žensk višje, 35 odstotkov jih meni, da so enake, kar 46 odstotkov pa, da so nižje.
