Meteorolog opozarja pred superceličnimi nevihtami: Za zdaj slabo kaže
Supercelične nevihte so julija 2023 opustošile nekatere dele Slovenije in povzročile gmotno škodo in obup pri ljudeh, ki so ostali brez strehe nad glavo.
Strokovnjaki že opozarjajo pred morebitnim pojavom takšnih neviht letos. Srbski meteorolog Ivan Ristić pravi, da obstaja možnost ponovitve podobnih pojavov predvsem meseca julija. Lahko pride do močnih neurij z orkanskim vetrom in točo.
»Treba bo spremljati temperature morij in oceanov, saj bodo te določale nastanek tovrstnih neviht. Če bo konec junija temperatura morske vode dosegla 25–26 °C, bodo možnosti za nastanek superceličnih neviht velike,« pravi Ristić.
Pojasnjuje, da je meja za takšno nevihto postavljena pri temperaturi okoli 27 °C, lani pa je Jadran v začetku julija dosegel kar 29 stopinj.
»Že konec pomladi in v začetku poletja bomo približno vedeli, kako bo, a za zdaj ne kaže dobro, saj je morje že precej toplo. Letos se niti ni preveč ohladilo, Atlantik trenutno beleži najvišjo temperaturo doslej. Izvir Zalivskega toka, blizu afriške obale, je najtoplejši doslej, kar še povečuje nevarnost neviht,« je za Blic pojasnil meteorolog.
Kaj je supercelična nevihta?
Supercelice so dolgoživi, vrteči se nevihtni oblaki, povezani v velike, obsežne sisteme. Premer supercelice se giblje med 20 in 50 kilometri, obstane lahko do nekaj ur. Takšne tvorbe pogosto povzročijo ekstremne vremenske pojave, kot so nevihtni vetrovi, toča, poplave, celo tornadi.
Gre torej za močno nevihto z mezociklonom ali vrtečim se tokom navzgor. Zaradi tega vrtenja jih imenujemo tudi rotirajoče nevihte. Med nevihtami – supercelične, večcelične in enocelične – so prve najredkejše, a potencialno najmočnejše. Lahko se raztezajo na območju do 32 km široko ter običajno trajajo od dve do štiri ure, navaja Obala plus.
Glavna razlika med nevihto in supercelično nevihto je prisotnost striženja vetra z višino. »V južnem delu Evrope in na celotnem Balkanskem polotoku so bile v juliju in začetku avgusta 2023 ugodne razmere za nastanek tovrstnih neviht. Imeli smo zelo topel in nestabilen zrak, poln vodne pare, ki je gorivo za nevihte,« pravi Ristić.
Lani je bilo stanje katastrofalno
13. julija 2023 se je nad Slovenijo razvilo več kot 12 ur trajajoče neurje, ki je prizadelo pet držav, tudi Hrvaško in Srbijo. Prepotovalo je od 1200 do 1500 kilometrov. Ta nevihta je bila ena najdlje trajajočih v Evropi – nastala je namreč na jugozahodu države, se pomikala naprej skozi vzhodno in severovzhodno Hrvaško prek južne Madžarske, severne Srbije in skozi južno Romunijo in se nazadnje razpršila v zahodnem Črnem morju.
»Ciklon, ki je nastal v Genovskem zalivu, se je iz severne Italije pomaknil proti Sloveniji in Hrvaški ter se pomikal naprej proti severovzhodu. Ob prehodu hladne fronte tega ciklona čez Jadransko morje se je zbrala velika količina vlage, ki je bila gorivo za razvoj in krepitev nevihte,« je pojasnil meteorolog.
Nevihta je povzročila hudourniške poplave, nalive ter močan nevihtni veter, ki je podiral drevesa in odnašal strehe.
Značilni so zahodni vetrovi
Supercelična nevihta se premika zelo hitro in pogosto je njena smer nepredvidljiva, kar je ena od njenih značilnosti, saj je povezana z močnimi višinskimi vetrovi. Največkrat jo nosijo zahodni vetrovi, včasih lahko povzroči veliko točo, drugič močan dež in strašne sunke vetra. V vsakem primeru je bistveno močnejša od običajnih neviht.
V primeru supercelične nevihte:
- bodite pripravljeni na pojav velike toče – lahko poškoduje fasado, okna ter ogrozi varnost ljudi in živali,
- bodite obveščeni, spremljajte opozorila in radarske objave, še posebno vsi tisti, ki se nameravate ukvarjati z aktivnostmi na prostem, da se lahko pravočasno zatečete na varno,
- pričakujte pojav močnega vetra, ki se ga ne da preprečiti, lahko pa se zaščitite pred morebitnimi nesrečami.
