Mama po požaru v dom, sinova med brezdomce!

Da ogenj pride potiho, a spremeni življenja, ni posebna novica; je pa vedno znova presunljivo, v kakšnih situacijah se znajdejo ljudje oziroma celotne družine, ko je požar pogašen in ostanejo le še posledice uničenja. Pri družini Batelj, ki živi v Batujah (nedaleč od Ajdovščine) tik ob izvozu s severnoprimorske hitre ceste, je ogenj dobesedno uničil streho nad glavo: »To je kamnita hiša, mislim, da ena najstarejših v Ajdovščini. Arhitekti so hodili gledat, kako so stene ravne še po 200 letih,« nam pred zaprto hišo, na kateri je namesto strehe zdaj polivinilasto pokrivalo, pripoveduje stanovalec Josip Batelj, ki je v glasbenih krogih znan tudi po vzdevku Koko.

V Hiši snemala Siddharta

Koko ima za seboj okoli 40 let udejstvovanja na primorski glasbeni sceni in širše, pred leti so Josipu na dušo pihali Tomi Meglič in preostali člani Siddharte v zahvalah tistim, ki so zaslužni za zagon njihove kariere: »Josip Batelj - Koko, prvi si nas spravil na trak.« T(a)isti trak, na katerem so bili prvi posnetki Siddharte – pa še tisti skupine Zaklonišče prepeva ter številnih drugih bolj ali manj znanih glasbenikov ter skupin –, ki so nastali v snemalnem studiu na podstrešju družinske hiše Batelj, so se stopili in zgoreli v požaru minulo soboto. Prvi alarmi so zazveneli po 15. uri, v Batuje se je na boj z rdečim petelinom podalo 15 prostovoljnih gasilcev PGD Selo na Vipavskem ter štirje poklicni gasilci iz Gasilsko-reševalnega centra Ajdovščina – med slednjimi pa je intervencijo vodil Blaž Mlečnik: »Zagorelo je na podstrešju. Ko smo prišli, je bilo že vse podstrešje v ognju,« je opisal nesrečo, ki so jo zatem sicer obvladali, a je Mlečnik dodal: »Uničena sta podstrešje in streha, hiša pa ni primerna za bivanje. Potrebnih bo kar veliko sredstev, da se to uredi.«

Josip nam pripoveduje, da so bili v času požara doma on, njegov brat Ivica in osemdesetletna mama Marija: »Mama je bila spodaj, spodnji deli pa na srečo niso bili ogroženi. Zgoraj je bilo izolirano, zadrževalo je ogenj, nato pa je vzplamtelo.« Iz hiše so na koncu z rešilnim vozilom odpeljali Josipovo mamo Marijo, ki so jo najprej prepustili v oskrbo osebju šempetrske bolnišnice, nato pa so upokojenko namestili v dom za starostnike. Ivica Batelj opisuje požar, ki jih je šokiral: »Ko se je vžgala plastika, je bila visoka temperatura, to je bila grozljivka.« Potem ko se je pogorišče ohladilo, so ga preiskali tudi policisti; Dean Božnik z novogoriške policijske uprave je sporočil: »Prvi izsledki policijske preiskave ne kažejo, da bi bil vzrok požara predmet morebitnega kaznivega dejanja, zato bodo policisti o vseh ugotovitvah s pisnim poročilom obvestili Okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici.«

Zgorelo življenjsko delo

A tudi brez kakšne ovadbe so Bateljevim ostali kupi težav. Ivica nas je sprejel v svojem (ter bratovem) začasnem bivališču Hiši Malorca v Ajdovščini, kjer sicer ponujajo pomoč brezdomnim: »Dosti izbire nimam, čeprav bi rad šel nazaj,« pove iskreno. Nato na glas računa, kako bi premostil težave, pa nadaljuje: »Da se popravi, kar je treba, traja. Nimamo kaj packati. Bog ve, kako dolgo bo trajalo.« Nato pa nam zaupa, čemu zaskrbljen izraz na obrazu: »Najbolj mi je hudo zaradi mame, ona je kupila to hišo. Rad jo imam, ampak jo moramo urediti, preden se vrne.«

Njegov brat Josip je še na slabšem – ni izgubil samo bivališča, ampak svoje življenjsko delo: »Zgorelo je vse, kar sem delal in zbiral 40 let: okoli 1000 ur posnetkov, šest ali sedem kitar, ojačevalec slovite znamke Marshall …; zdaj pa vse znova. Ne vem, katastrofa,« z eno besedo povzame dogodek, ki ga je oropal sadov preteklosti – ne v materialnem, temveč ustvarjalnem smislu: »In zapiski ... in vse, to je, kot da ti odsekajo noge. Vse je samo še v moji glavi.« Prežemajo ga spomini na arhiv, ki so ga pogoltnili plameni. »Imel sem arhiv, vse, puf! Samo ena mešalka mi je ostala, ker je bila v drugem delu hiše,« omeni na koncu edino mešalno mizo, ki je preživela zublje.

A za spomine Josip v resnici nima veliko časa, zazrt je v prihodnost: »Eni tramovi so zgoreli do konca, eni so poškodovani. Zdaj je treba očistiti, potem pa naprej, ko bo možno.« Na pomoč družini je že priskočilo območno združenje Rdečega križa Ajdovščina, ki zbira pomoč, da bodo lahko Bateljevi znova zaživeli pod isto streho svoje družinske hiše. Josip je jel naštevati, da bodo vsi hvaležni tudi za pomoč v materialu, s katerim bi lahko obnovili streho in uredili hišo, da bo znova primerna za bivanje: »Material je pomemben, tudi če ni nov, tudi kakšne stare stvari so uporabne, če kdo kaj ruši. Kakšni stari tramovi, recimo,« nam reče ob slovesu. Zahvalam vsem ljudem dobrega srca pa se je pridružil tudi brat Ivica.