Ljubljana najbolj zadeta od kokaina

V času epidemije je kar malce neopazno izzvenelo marsikaj drugega, kar ni vezano na koronavirus, denimo poročilo o raziskavah odpadnih voda, ki jih, za koga morda presenetljivo, spremlja Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami EMCDDA.

Odpadne vode pač povedo marsikaj – med drugim se v njih zadržijo sledi snovi, ki so prisotne v posamični prepovedani kemični drogi, razširjeni tudi pri nas. Že več let je na prvem mestu kokain in meritve omogočajo okvirni izračun, koliko belega prahu porabijo v tudi pregovorno beli Ljubljani – vsekakor največ v državi.
 

Največ ob vikendih

Raziskava EMCDDA je ob kokainu merila tudi sledi ekstazija (oziroma MDMA) ter amfetamina. Toda v Sloveniji je poraba kokaina bistveno večja in bolj razširjena pri različnih slojih slovenskega prebivalstva kot tablete in drugi beli praški, ki so pretežno domena mlajših generacij pod 34. letom. Te podatke navaja drugo poročilo – zadnje nacionalno o stanju na področju prepovedanih drog, s katerim lažje razumemo tudi podatke o drogah v naših odplakah.


Sicer so največ sledi kokaina v odpadnih vodah namerili v Kopru, skoraj 0,6 grama vsak dan na 1000 prebivalcev – mednje pa ne gre šteti le domačinov, ampak tudi turiste, ki se zabavajo na Obali. Koper je med vsemi merjenimi kraji pristal na 12. mestu.

Ker pa v Ljubljani, sicer 23. na lestvici, živi petkrat toliko ljudi kot v koprski občini, na katerih so zajeli vzorec, ga prestolnica v zmnožku porabi bistveno več: več kot 116 gramov na dan. V Kopru ga domačini in gosti skupaj porabijo manj kot 30 gramov na povprečen dan, kar je manj kot v Mariboru, kjer ga gre dobrih 30 gramov na dan.


Preostala slovenska mesta so še bolj zaostala za Ljubljano: tako naj bi ga – glede na velikost krajev in količino sledi kokaina v vodi – v Novem mestu povprečno vsak dan pokonzumirali okoli šest gramov in pol, na območju Domžal in Kamnika ga gre 18 gramov na dan, v Velenju pa nekaj čez pet gramov in pol na dan. Nadpovprečna dneva sta sobota in nedelja, ko se iz teles izločajo snovi prejšnje noči, v Ljubljani ga ta dva dni povprečno porabijo najmanj dobrega četrt kilograma, točneje 283,57 grama.
 

Nekoliko otežen dostop do drog med epidemijo

Sveži podatki policije kažejo, da epidemija ni bistveno vplivala na črni trg z mamili, ki že tako vedno deluje v izrednih razmerah: »Po pojavu epidemije je bil zaznan rahel dvig cen in nekoliko otežen dostop do prepovedane droge kokain,« je spoznanja službenih kolegov povzel Drago Menegalija z Generalne policijske uprave. Policija glede prestolnice navaja, da se od preostalih delov Slovenije razlikuje tudi po velikem številu zasvojencev ter količini zasežene prepovedane droge: »V dosedanji praksi smo velikokrat ugotavljali, da se preprodajalci droge iz drugih delov Slovenije napotijo v Ljubljano po prepovedano drogo.«


Zaradi izredne čistosti zaseženega kokaina policija domneva, da je tega na ilegalnem trgu veliko oziroma je dostopnejši, kot je bil v preteklosti: »Lani je bila čistost zaseženega kokaina malce nad 70-odstotna, trenutna čistost zaseženega kokaina v letošnjem letu je na ravni leta 2019, torej zelo visoka,« še navaja Menegalija.

Po podatkih policije iz poročila o drogah naj bi kilogram kokaina v veleprodaji stal med 35.000 in 43.000 evri, povprečna cena naj bi bila 40 tisočakov. A malokdo kupuje kokain na kilograme, pa še ta ga verjetno ne konzumira sam: v poročilu so navedli podatke združenja DrogArt, da gram kokaina v maloprodaji stane 20 do 150 evrov, povprečna cena pa naj bi bila 80 evrov.


Letna poraba kokaina v prestolnici tako znaša več kot 43 kilogramov, po povprečni maloprodajni ceni pa zasvojenci zanj odštejejo najmanj 3,456.640 evrov na leto. Glede na standard prebivalcev ter cene iz ulične prodaje oziroma tiste za tako imenovani čisti kokain, ki dosegajo tudi 150 evrov za gram belega prahu, je ta seštevek na koncu leta še višji.