Leto dni po požaru nov dom skoraj nared, pomagali tudi bralci Slovenskih novic (FOTO)

Leto dni po katastrofi je družina, ki jo je prizadel uničujoči požar, pripravila srečanje. »Da se zahvalimo vsem, ki so na kakršen koli način pomagali, da smo prišli nazaj do tega, kar imamo danes,« je poudaril 60-letni Peter Camloh iz Gabrja pri Tržišču. Zbrani od blizu in daleč so ga pozorno poslušali in občudovali hišo in hlev, ki sta zrasla na pogorišču.

Ambasador cvička Peter Camloh ni skrival solza.

V soboto, 1. julija lani, so ognjeni zublji 10-članski družini vzeli hišo in hlev. Ostala sta vera in upanje, predvsem pa dobri ljudje. »Prijatelji, sosedje, znanci, sorodniki, vsak je pomagal na svoj način. Tudi takrat sem imel cmok v grlu, kot ga imam danes. Hvala vsem društvom, v prvi vrsti pa gasilcem, ki so bili prvi na kraju dogodka v manj kot desetih minutah od izbruha požara. Pa hvala vsem društvom, posameznikom, ki so pomagali materialno, finančno, moralno, z delom, hrano za živino. Da smo prišli do tega, kar imamo danes. Pravijo, da je v vsakem slabem tudi nekaj dobrega. Dobro sem videl, kako na podeželju ljudje še držimo skupaj. Si pomagamo. Hvala, ker ste pomagali, in hvala, ker ste prišli,« je še dejal gospodar Peter, tudi ambasador cvička.

Ostali so skupaj

Tistega vročega 1. julija 2022 je nekaj pred sedmo zvečer zagorelo med spravljanjem krme v hlevu. Ognjeni petelin pa je hotel več, spravil se je še na stanovanjsko hišo, iz nje so rešili le nekaj oblačil in dokumente. Požar so pogasili gasilci iz Boštanja, Šentjanža, Tržišča, Krmelja, Sevnice, Mokronoga, Šentruperta in s Pokleka nad Blanco.

Številni so se zbrali na srečanju.

Rešili so traktorje in 60 glav govedi, 30 pujsov ter štiri konje, a škoda je bila ogromna, družina ni vedela, kako naprej. »Iz dneva v dan se borimo. Ko se je kdo zlomil, smo mu drugi dajali korajžo. Je pa bistveno lažje zdaj, ker imamo kaj pokazati. Prvi mesec je bil najtežji. Bilo je hudo, negotovo... Otroci bi se lahko razpršili po svetu. Delavni in izobraženi so. Lahko bi šli po svoje. Nihče jim tega ne bi mogel zameriti, ker bi šli s pogorišča,« je mama Marjetka spregovorila o najtežjih trenutkih. A je družina ostala skupaj. Eden od znancev jim je prinesel načrt.

Tržiški župnik Jože Kohek je blagoslovil domačijo.

»Usedli smo se tam pod lipo, kjer smo imeli redno sestanek. Otroci so bili odločeni, da bomo imeli eno hišo,« je dodala marljiva mati in gospodinja Marjeta. Tokratno slovesnost je zaznamovalo tudi ubrano petje domačega cerkvenega zbora in šentjernejskih fantov. Zapela sta tudi Marjetka in Peter Camloh.

»Tam, kjer se čuje pesem slavčkov lepa, mila, tam, poleg tega gaja stoji domača hiša. Res revna je in stara, morda že prek sto let, al' meni je pa dražja kot celi, celi svet,« je bila prva, ki se je razlegla po dvorišču. Zatem je domači župnik Jože Kohek z Markom Japljem, ki je bil tam župnik pred leti, opravil blagoslov. »Blagoslovili smo nov dom, novo hišo, nov hlev. Veseli me, da so vas, kraj, župnija stopili skupaj. Ne prvič. Resnično znate stopiti skupaj, za kar vam čestitam in se zahvaljujem. Najbolj pa sem vesel, ker je družina Camloh ostala skupaj, povezana. Kot eden. Bi človek pričakoval, da se bodo po takem dogodku otroci razkropili naokoli. Da bi ata in mama ostala sama. Pa so vsi tukaj, saj jih vidite. Peter in Marjetka, lepo sta vzgojila svoje otroke in jim dala lep zgled, za kar vama čestitam,« je bil navdušen župnik Jože.

Brez dobre jedače ni šlo.

Pomagali tudi bralci in bralke

Na domačiji Camlohovih so tri generacije. Peter in Metka imata štiri otroke, na katere sta upravičeno ponosna. Triintridesetletna Ana je magistrica agronomije, 30-letna hči Mina je defektologinja na OŠ Ane Gale v Sevnici, 28-letna Eva je magistrica laboratorijske biomedicine, 24-letni sin Vid končuje magisterij zoologije. Vid se je lani poročil, k hiši je prišla njegova žena Tina. Hči Ana je poročena z Romanom, ustvarila sta si družino in babi Marjetko obožujeta dva vnuka, triinpolletni Florjan in dve leti mlajši Timotej.

Leto dni po katastrofi

Pogorišče

»Težko je ... Brazgotine ostanejo. S Petrom sva v življenju doživela že precej težkih zadev. Zdaj je cilj, da tole hišo spet spremenimo v dom,« je jasna Marjetka. Za veliko noč sta s Petrom zvlekla jogije v hišo in prvič prespala. S posebnim navdušenjem pove, kako so si potegnili električne kable v hišo in si naredili silvestrsko večerjo. »Mojstri so se resnično potrudili, tudi ob sobotah in nedeljah so delali, da so nam pomagali. Na strehi imamo štiri okna. Ko je mojster slišal, da smo pogoreli, se je s firmo, ki prodaja okna, dogovoril, da smo eno dobili zastonj,« omeni gospodinja, s katero se sprehodimo po domačiji. Opozori nas tudi na kostanj ob cesti. »Tale kostanj je doživel marsikaj: dvakrat je treščilo vanj, pozebel je, pa tudi ogenj mu ni prizanesel, a se vedno obraste in živi dalje.« Nekako simbolizira Camlohove, ki sanjajo o dnevu, ko bodo vsi pod eno streho. Hvaležni še enkrat kličejo hvala vsem, ki so jim stali ob strani. Tudi bralkam in bralcem Slovenskih novic, ki ste prek Krambergerjevega sklada zbrali kar 5000 evrov pomoči.