Kruh pečejo že sedemdeset let

Ljubljana – Naše največje mlinarsko in pekarsko podjetje Žito letos praznuje 70 let. Davnega leta 1948 so postavili mlin, da je mlel žito, nato so proizvodnjo razširili na izdelovanje testenin in pekarno. Danes je v podjetju zaposlenih več kot 1200 ljudi, na leto proizvedejo 30.000 ton pekovskih izdelkov.


Ob visokem jubileju so minulo soboto na Pogačarjevem trgu v Ljubljani pripravili Kruhofest, kjer so od sicer 60 najbolj prodajanih vrst kruha, ki jih pečejo in izvažajo po svetu, predstavili šest paradnih; jelenovega, ajdovega z orehi, stoletnega, hribovca, krušnik in jubilejni kruh ob 70-letnici podjetja. Za odprtje dogodka sta poskrbela Janez Bojc, generalni direktor Žita, in Zoran Janković, župan Mestne občine Ljubljana, s slavnostnim razrezom velikanskega jelenovega hlebca.
Ob tem je Bojc poudaril: »Naši najbolj prepoznavni kruhi so skozi leta postali sinonim za različne tipe kruhov doma, vse bolj pa postajajo priljubljeni tudi v tujini. Med krušnimi izdelki največ izvozimo tistih za dopeko.«

Tradicionalni kruhojedci

Vodja pekarstva v Žitu Rok Cankar nam je ob prigrizku potičke in tople kave pojasnil, da proizvajajo več kot 2000 pekovskih izdelkov: »Vsako leto pa razvijejo okoli 170 novih izdelkov, po testiranju kakovosti in prodaje se jih 50 zagotovo obdrži na trgu.« Gre za učinkovit odziv na trg kruha, kjer se je treba nenehno prilagajati spremembam in potrošnikom.
Tako so se v Žitu pravi trenutek odzvali na potrebe dopeke, ko pripravijo kruh ali pecivo in ga spečejo do 80 odstotkov, ga globoko zamrznejo, nato pa razvozijo oz. odpošljejo po trgovinah, kjer izdelke le dopečejo. »Proizvodnja dopeke v svetu raste od 20 do 25 odstotkov na leto, izvozimo 6000 ton dopeke, in ta program strmo raste.«


Slovenci smo tradicionalni kruhojedci, a tudi pri nas tako kot drugod na zahodu količinska poraba kruha upada, po besedah Cankarja za slab odstotek na leto. »Kruha pojemo količinsko manj, a kupujemo bolj kakovostne in višjecenovne vrste, vrednostno torej poraba raste, in na to smo v Žitu pripravljeni.« Poraba kruha v Sloveniji je v zadnjih 40 letih upadla z 90 na 55 kilogramov na osebo na leto.


Trend peke kruha se namreč obrača v specializirane oz. tako imenovane funkcionalne kruhe. »To pomeni, da bomo v prihodnosti pekli vse več funkcionalnih kruhov, denimo z večjo vsebnostjo polnozrnate moke in tako več vlakninami, z višjo vsebnostjo beljakovin in mineralov, kruhov, ki bodo funkcionalno primerni za sodoben način prehranjevanja potrošnikov, a bodo po kakovosti odlični in zelo okusni.«

Pekli tudi otroci

Na Pogačarjevem trgu so pripravili stojnice z različnimi vrstami kruha in delavnice peke kruha za otroke, ki so z zanimanjem segali v moko, jo poskusili presejati in zamesiti kruh. Prikazali so tudi mletje žita na star način, na žrmlje.
Na stojnici pri simpatični Dominiki smo poskusili košček ajdovega z orehi, tehnologinja Sonja je spretno pletla kite iz testa.
Iz Žita so nam sporočili, da so v 70. letih spekli nič manj kot 1,5 milijona ton kruha. Po besedah Cankarja ga danes izvažajo v 16 držav sveta, od Avstrije in Kanarskih otokov v Španiji do ZDA, ajdovega z orehi celo v Savdsko Arabijo. Hkrati pa, kot rečeno, ostajajo občutljivi za trende: »Vse bolj postajajo popularni etno kruhi iz surovin, ki so malce pozabljene. Poraba ajde, pire, amaranta ter kvinoje je v porastu.«