PROSTOVOLJSTVO

Koronavirus ponovno »združil« Slovence: to jih počne vsak dan več

Objavljeno 23. marec 2020 15.35 | Posodobljeno 23. marec 2020 16.02 | Piše: STA, N. B.

Pomagajo večinoma starejšim, ki jim dostavljajo zdravila in hrano.

Dostavljajo tudi zdravila. FOTO: Svete Tatjana
Na pozive slovenskih občin, ki v času epidemije iščejo pomoč za preskrbo starejših in za varstvo otrok, so se odzvali številni prostovoljci. V kranjski mestni občini je število prostovoljcev že krepko preseglo številko sto. Nekateri na prve zadolžitve še čakajo, drugi pa so začeli delati in so starejšim že dostavili prva živila ter zdravila.

Na kranjskem seznamu prostovoljcev, pripravljenih za nujno varstvo otrok ali dostavo osnovnih živil tistim, ki sami ne morejo po opravkih, se je nabralo že 112 ljudi, med njimi številni iz kranjskih organizacij in društev. Pomoč so med drugim ponudili Jamarsko društvo Carnium, taborniki, skavti, Gorska reševalna služba Kranj, Društvo za raziskovanje jam, Klub vodnikov reševalnih psov, Radio klub Kranj, Zavodu Carnica, KUD SubArt, Zveza študentov medicine in Humanitarno društvo Adra.

image
Simbolična fotografija. FOTO: Blaž Samec, Delo
Vodja urada za družbene dejavnosti na mestni občini Kranj Nada Bogataj Kržan je vesela tako dobrega odziva in dejstva, da je toliko ljudi pripravljenih pomagati. »Takih ljudi je sicer še več, a niso na seznamu, saj so se številna društva samoorganizirala in pomagajo svojim članom pa tudi širše. To nalogo seveda izjemno dobro opravljata tudi Rdeči križ in Karitas,« je izpostavila v sporočilu za javnost.

Razvoz hrane poteka brez zapletov

Kot je povedal eden od prostovoljcev, razvoz hrane poteka brez zapletov, odlično sodelujejo z osebjem Mercatorja pri prevzemanju paktov s hrano pa tudi z drugimi organi, kot so center za socialno delo, policija, civilna zaščita in zdravstveni dom. Veseli ga, da so ljudje pozorni tudi na soljudi. Na ta način so dobili informacijo o starejši ženski, ki živi sama in se težko oskrbuje, pomoči pa ni poklicala.

Dogajajo pa se tudi zlorabe. Na občini zato poudarjajo, naj občani kličejo na interventno številko 080 18 85 le v upravičenih primerih, torej ko se niso zmožni sami oskrbeti in nimajo svojcev, sosedov, prijateljev ali znancev, da bi jim pomagali.

Kot je povedal eden od koordinatorjev pomoči, se namreč srečujejo z različnimi poskusi zlorabe pomoči na domu, zato pozorno preverjajo, ali gre za dejansko potrebo ali zlorabo, kar jim vzame veliko časa.  Odzivi ljudi so po besedah prostovoljcev zelo pozitivni, saj so deležni pohval svojega dela, velike podpore in hvaležnosti.

Ena izmed prostovoljk, specialna pedagoginja Maša Gril, je za STA pojasnila, da ji je pomoč soljudem privzgojena. Kot prostovoljka dela že od začetka begunske krize in je do začetka epidemije s koronavirusom štirikrat tedensko obiskala azilni dom, kjer je prevzela delo z begunskimi otroki. Pri tem je pomagalo tudi humanitarno društvo Petka za nasmeh, ki se je zdaj ob epidemiji osredotočilo na pomoč starejšim, pri čemer se jim je priključila tudi Grilova.

Tisti, ki je najbližji, dostavi hrano ali zdravila

image
SVETE TATJANA Dostavijo jim tudi hrano. FOTO: Svete Tatjana
Delo poteka tako, da ljudje, ki potrebujejo pomoč, pokličejo njo in ji povedo, s katerega območja so in kaj okvirno potrebujejo. Ona nato na spisku prostovoljcev, ki jih je zdaj v društvu 28, poišče tistega, ki je najbližji in lahko najlažje dostavi hrano ali zdravila. Sama dela v Kranju, zelo dobro imajo pokrito tudi Ljubljano, pomagajo pa tudi drugod po državi. Kot je izpostavila Grilova, se običajno na začetku prostovoljci precej zaženejo, kasneje pa se, sploh če gre za tek na dolge proge, njihove vrste začnejo redčiti.

V soboto je Grilova, denimo, dobila tri klice za pomoč in eni osebi tudi sama dostavila potrebna zdravila. Informacije o njihovi pomoči pa se med starejšimi širijo tudi od ust do ust. Tako jih je že poklicala gospa, ki je dobila številko od svoje prijateljice, potem ko so ji člani društva pomagali en dan prej. Včasih pa jih ljudje tudi prosijo za kaj, pri čemer jim ne morejo pomagati, denimo, da bi jih peljali do pošte. Kot je pojasnila Grilova, bi bili prevozi za društvo prevelika odgovornost.

Iščejo prostovoljce za varstvo otrok

Poleg tistih, ki so pripravljeni pomagati pri oskrbi s hrano starejšim ali tistim v samoizolaciji, pa občine iščejo tudi tiste, ki lahko pomagajo pri varstvu otrok zdravstvenih delavcev, policistov, članov civilne zaščite in drugih, ki morajo v tem času delati.

Med tistimi, ki je ponudila pomoč, je vzgojiteljica Špela Homan. Kot je pojasnila za STA, ima med čakanjem doma čas, hkrati pa čuti dolžnost, da pomaga tistim, ki skrbijo za nas v teh časih. »To, da vzamem v varstvo njihovega otroka, je najmanj, kar lahko storim,« je izpostavila. Za zdaj dela še ni začela, saj čaka, da organizacija steče. Bogataj Kržanova pa pričakuje, da se bodo večje potrebe po varstvu pokazale, če se bo kriza poglobila in podaljšala.




Deli s prijatelji